Kaj zemljevidi in načrti ne pokažejo o kolesarski infrastrukturi?

Kolesarska povezava je lahko na zemljevidu videti neprekinjena, v prometnem načrtu označena kot urejena in vključena med prihodnje ukrepe. Ko se po njej zapeljemo s kolesom, pa je izkušnja lahko povsem drugačna. V projektu Kolo v času podnebnih sprememb smo zato načrte preverjali tudi na terenu in uporabniško izkušnjo povezali s pripravo prometnih odločitev v Mariboru.

Kolesarsko infrastrukturo pogosto presojamo skozi zemljevide, projektne načrte in sezname ukrepov. Na njih lahko vidimo, kje naj bi potekala povezava, kako je razvrščena in kaj je predvideno za prihodnja leta.

Težje pa je iz dokumenta razbrati, kako ta povezava dejansko deluje.

Kje se nenadoma prekine? Kje kolesar ostane brez jasnega nadaljevanja? Kje nastane konflikt z avtomobili ali pešci? Je križišče razumljivo tudi nekomu, ki se tam pelje prvič? Bi po isti poti brez zadržkov poslali otroka ali nekoga, ki se na kolesu ne počuti povsem samozavestno?

Prav zato smo v projektu Kolo v času podnebnih sprememb pripravo nove prometne strategije Maribora povezali z uporabniško izkušnjo in delom na terenu.

Ne zato, da bi strokovno načrtovanje nadomestili, ampak da bi ga preverili z zelo preprostim vprašanjem:

Ali rešitev, ki je videti dobro na načrtu, dobro deluje tudi v resničnem mestu?

Na teren, ne samo za mizo

V okviru projekta smo doslej izvedli tri terenske oglede izbranih kolesarskih povezav in problematičnih točk v Mariboru. Pri ogledih so sodelovali uporabniki, predstavniki pristojnih služb in strokovnjaki.

Na terenu nas ni zanimalo samo, ali kolesarska infrastruktura formalno obstaja.

Preverjali smo predvsem:

• ali je povezava neprekinjena in logična,
• kako so urejena križišča in druga konfliktna mesta,
• ali je na voljo dovolj prostora,
• kako na vožnjo vplivajo parkirana vozila in dostopi,
• ali je vodenje kolesarja razumljivo,
• kako se posamezen odsek poveže z naslednjim,
• ter kako varna in udobna je povezava z vidika vsakodnevnega uporabnika.

Takšen pregled hitro pokaže stvari, ki jih zemljevid težko zajame.

Kolesarska steza je lahko na karti videti neprekinjena, v praksi pa jo prekinjajo uvozi, parkirana vozila ali nejasno urejeno križišče. Drugje infrastruktura sicer obstaja, vendar način vodenja od kolesarja zahteva nenavadne manevre ali nenehno ugibanje, kam mora nadaljevati.

Pri kakovostni kolesarski povezavi zato ni pomemben samo posamezen odsek.

Pomembna je celotna pot.

Formalna ureditev še ne pomeni dobre uporabniške izkušnje

To je eno pomembnejših sporočil projekta.

Prometna rešitev je lahko formalno dovoljena in narisana skladno s predpisi, pa to še ne pomeni nujno, da je za konkretno prometno okolje najbolj varna, udobna ali razumljiva rešitev.

Pri presoji je treba pogledati širši kontekst: prometne obremenitve, hitrosti motornega prometa, funkcijo ulice, število konfliktnih mest, prostor, ki je na voljo, vlogo povezave v širšem kolesarskem omrežju in predvsem način, kako ljudje prostor dejansko uporabljajo.

Zato se pri terenskih pregledih vedno znova vračamo k zelo praktičnemu kriteriju:

Ali bi se ljudje po tej povezavi dejansko želeli voziti?

Če je odgovor ne, sama črta na zemljevidu problema še ne reši.

Uporabniška izkušnja je lahko podatek

Ko govorimo o uporabniški perspektivi, ne govorimo samo o zbiranju mnenj.

Ljudje, ki se vsak dan vozijo po določeni poti, zelo hitro zaznajo ponavljajoče se probleme: mesto, kjer avtomobili redno zapeljejo na kolesarsko površino, križišče, kjer je smer vožnje nejasna, ali prekinitev, zaradi katere se morajo kolesarji vključiti v promet na nepričakovanem mestu.

Če takšna opažanja sistematično zberemo, preverimo na terenu in povežemo s strokovnimi podatki, postanejo uporaben vir za načrtovanje.

Prav to smo želeli doseči s projektom Kolo v času podnebnih sprememb: vsakodnevno izkušnjo uporabnikov prevesti v obliko, ki lahko vstopi v strokovno in odločevalsko razpravo.

Od terenskega opažanja do konkretnega predloga

Projekt zato ni bil ena sama delavnica ali en terenski ogled. Posamezne aktivnosti smo povezali v proces.

1. Preverjanje na terenu

Na izbranih lokacijah smo skupaj preverjali, kako obstoječe rešitve dejansko delujejo.

Namen ni bil izdelati še enega seznama problemov, ampak razumeti zakaj neka točka uporabniku povzroča težavo in kaj bi bilo mogoče izboljšati.

2. Vključevanje uporabnikov

Uporabniško perspektivo smo vključili tudi v pregled predloga Akcijskega načrta za kolesarski promet 2026–2032.

Na spletni delavnici smo skupaj pregledovali predlagane ukrepe ter zbirali pripombe in predloge.

👉 Skupaj smo pregledali predlog Akcijskega načrta za kolesarski promet 2026–2032

3. Pretvorba odzivov v konkretne predloge

Naslednji korak je bil najpomembnejši.

Pripomb nismo pustili samo v zapisniku delavnice. Odzive smo pregledali, jih povezali in pripravili konsolidiran predlog sprememb akcijskega načrta, ki smo ga posredovali pripravljavcem strategije.

Tako se uporabniška izkušnja iz komentarja spremeni v konkreten predlog ukrepa.

👉 Od delavnice do konkretnih predlogov: kaj smo predlagali v akcijskem načrtu CPS Maribor?

4. Vključevanje v širši proces prometnega načrtovanja

MKM je sodelovala tudi v širšem procesu priprave Občinske celostne prometne strategije Mestne občine Maribor.

OCPS je bila sprejeta marca 2026 in predstavlja okvir prometnega razvoja Maribora za obdobje 2026–2033. Med drugim vsebuje ukrepe za širitev in izboljšanje kolesarske mreže, urejanje križišč, vzdrževanje kolesarskih površin ter pripravo celovite strokovne podlage za razvoj kolesarske infrastrukture.

Na MKM smo po sprejetju strategije pogledali predvsem vprašanje, kaj zapisani cilji pomenijo za dejansko izvedbo na terenu.

👉 Kaj nam prinaša nova Celostna prometna strategija Maribora?

Od strategije nazaj na ulico

Sprejetje strategije ni konec procesa.

Pravzaprav se takrat začne njegov najpomembnejši del.

Ukrep, zapisan v akcijskem načrtu, mora postati projekt. Projekt mora postati kakovostna prometna ureditev. Ta ureditev pa mora na koncu delovati za človeka, ki jo vsak dan uporablja.

Zato se krog ponovno vrne na teren.

Strategija → projekt → izvedba → uporabniška izkušnja → preverjanje → izboljšava.

Tak pristop je pomemben tudi zato, ker se lahko kakovost posamezne rešitve pokaže šele po izvedbi. Načrt ne more vedno predvideti vseh konfliktov in načinov uporabe prostora.

Terensko spremljanje zato ni kritika načrtovanja, ampak njegov pomemben sestavni del.

Ni dovolj, da ima mesto kilometre kolesarskih površin

Število kilometrov kolesarskih površin je koristen kazalnik, vendar samo po sebi ne pove dovolj.

Mesto ima lahko veliko kilometrov kolesarskih površin, toda če so te nepovezane, prekinjene na ključnih križiščih ali neprijetne za uporabo, ne tvorijo kakovostnega omrežja.

Za uporabnika je bolj pomembno:

Ali lahko varno in razumljivo pridem od doma do šole, službe, trgovine ali središča mesta?

Zato pri razvoju kolesarskega omrežja zagovarjamo pet osnovnih kriterijev:

povezanost, neposrednost, varnost, udobje in privlačnost.

Dobra povezava mora čim bolje izpolnjevati vseh pet.

Kaj želimo s projektom doseči?

Kolo v času podnebnih sprememb ni projekt o enem križišču ali eni kolesarski stezi.

Gre za poskus povezovanja treh svetov, ki so pri prometnem načrtovanju pogosto preveč ločeni:

vsakodnevne izkušnje ljudi, strokovnega načrtovanja in procesov odločanja.

MKM ima pri tem posebno vlogo.

Težavo, ki jo uporabnik zazna med vsakodnevno vožnjo, lahko preverimo na terenu, jo primerjamo s širšim kolesarskim omrežjem, strukturiramo kot strokovno vprašanje in jo nato prevedemo v predlog za občino ali pripravljavce prometnih dokumentov.

Tako zagovorništvo ni samo opozarjanje na probleme.

Je tudi prevajanje uporabniške izkušnje v izvedljive izboljšave.

Kaj sledi?

V naslednjem delu projekta bomo nadaljevali terensko preverjanje kolesarskih povezav in posameznih problematičnih točk.

Na podlagi ogledov bomo podrobneje predstavili konkretne primere: kaj smo na terenu opazili, zakaj posamezna rešitev predstavlja težavo in kako bi jo bilo mogoče izboljšati.

S tem bomo nadaljevali pot, ki smo jo začeli pri pripravi prometnih dokumentov:

od človeka na kolesu do prometne politike — in nato nazaj na ulico.

---

Kolo v času podnebnih sprememb – preberi celotno zgodbo

Ta članek je del serije Kolo v času podnebnih sprememb, v kateri predstavljamo, kako smo uporabniško perspektivo povezali s pripravo prometnih odločitev v Mariboru.

👉 Skupaj smo pregledali predlog Akcijskega načrta za kolesarski promet 2026–2032

👉 Od delavnice do konkretnih predlogov: kaj smo predlagali v akcijskem načrtu CPS Maribor?

👉 Kaj nam prinaša nova Celostna prometna strategija Maribora?

---

O projektu

Kolo v času podnebnih sprememb je del Podnebnega programa mreže Plan B za Slovenijo. Projekt krepi vključevanje uporabniške perspektive v pripravo prometnih odločitev in strateških dokumentov ter povezuje terensko delo, sodelovanje z uporabniki in pripravo konkretnih predlogov za izboljšanje kolesarske infrastrukture.

Podnebni program mreže Plan B za Slovenijo sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Podnebnega sklada. Za mnenja, predstavljena v tem prispevku, so izključno odgovorni avtorji prispevka in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada j.s.