Mariborska kolesarska mreža je s pomočjo prostovoljcev tudi v tem letu izvajala meritve delcev PM2,5. Meritve smo izvajali s senzorji, ki nam jih je za to priložnost posodil Zavod za gradbeništvo Slovenije, EIT Urbana mobilnost RIS Hub Slovenija. Senzorji, katere se enostavno pritrdi na kolo in poveže s pametnim mobilnim telefonom preko aplikacije CanAirIO, so poleg PM2,5 merili tudi temperaturo in vlago v zraku, ki je še posebej pomembna pri stopnji delcev PM2,5.
Osnovno o PM2,5
Izraz PM je angleška kratica za besedno zvezo particulate matter: PM2,5 so manjši, fini delci, ki imajo premer manjši od 2,5 mikrometra (μm), PM10 pa so delci, ki vključujejo poleg finih tudi grobe delce, s premerom med 2,5 in 10 mikrometra. Posodobljene smernice Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2021 za kakovost zraka pravijo, da letne povprečne koncentracije PM2,5 ne smejo preseči 5 µg/m3 (za PM10 15 µg/m3), medtem ko povprečna 24-urna izpostavljenost ne sme preseči 15 µg/m3 (za PM10 45 µg/m3) več kot 3 do 4 dni na leto.[1]
ARSO pojasnjuje, da delce delimo na primarne in sekundarne; primarne delce sproščajo v ozračje viri izpustov neposredno, sekundarni pa nastajajo v ozračju zaradi različnih kemijskih reakcij plinov. Glede na izvor so lahko bodisi naravnega ali antropogenega (človeškega) izvora. Med naravne vire štejemo vnos morske soli, naravne resuspenzije talnih delcev, saharskega in cvetnega prahu (slednji je spomladi in poleti krivec za marsikatero alergijo). Antropogeni viri pa obsegajo izpuste, povezane z izgorevanjem goriv v termoenergetskih objektih in industriji, ogrevanjem stanovanjskih in drugih stavb ter prometom. Na ARSO navajajo: ”V naseljih predstavljajo pomemben vir delcev predvsem izpusti iz prometa in individualnih kurišč ter resuspenzija s cestišč. Značilnost teh virov so nizke višine izpustov, ki so navadno nižje od 20 m, zato ti viri občutno prispevajo k ravnem onesnaženosti zunanjega zraka pri tleh”.[2]
In zakaj so delci PM2,5 pomembni?
Prav PM2,5 delci, ki so le eno izmed onesnaževal v zraku, imajo najbolj negativen vpliv na zdravje. Na NIJZ pojasnjujejo, da se delci, večji od 10 μm, zadržijo v zgornjih dihalnih poteh (nos in obnosne votline), manjši delci pa dosežejo tudi spodnje dihalne poti. Delci, manjši od 2,5 μm, prodrejo celo v pljučne mešičke, kar ima lahko resne zdravstvene posledice, sploh za ranljive in bolj izpostavljene skupine (otroci, starejši in ljudje s predhodnimi obolenji).[3]
Kako smo izvajali meritve v letu 2023?
Meritve smo v letu 2023 izvajali na določeni trasi ob mestnih vpadnicah ob različnih časih v dnevu, ko je promet zgoščen (prometne konice) in ko je prometa manj. Meritve smo izvedli med ponedeljkom 9. 10. in petkom 13. 10. 2023, in sicer 4 krat na dan. Prvo meritev smo izvedli ob 7.30, drugo ob 12.00, ko je debelina planetarnega mejnega sloja najvišja in bi v teoriji morale koncentracije delcev PM2,5 biti najnižje, tretjo ob 15.00 in zadnjo ob 18.00, ko se promet večinoma umiri.
Trasa izvajanja meritev nas je vodila od Centra mobilnosti Maribor po Partizanski cesti do križišča s Kopitarjevo ulico in nato naprej po Maistrovi do Strossmayerjeve ulice, kjer smo se nato priključili na Gosposvetsko cesto, na kateri smo ostali vse do Koroškega mosta, preko katerega smo prečkali reko Dravo. Po Ulici heroja Šercerja smo nadaljevali do krožišča s Cesto Proletarskih brigad, na kateri smo pot nadaljevali vse do križišča s Tržaško cesto, ki se nadaljuje v Titovo. S Titove ceste smo zavili na Ulico Pariške komune, do krožišča z Ljubljansko ulico, po kateri smo pot nadaljevali mimo UKC Maribor do Trga revolucije in Glavnega mosta, preko katerega smo se vrnili na levi breg Drave. Pot nas je nato vodila po Ulici kneza Koclja na Titovo cesto, kjer smo se vsakič za 3 minute ustavili pri uradni merilni postaji ARSO v Mariboru. Do končne točke trase Centra mobilnosti Maribor smo odkolesarili po Partizanski cesti in tako sklenili krog. Traso smo v povprečju prevozili v razmahu 45 minut do maksimalno ene ure. Zemljevid trase najdete desno.
Vsako meritev smo izvedli s 4 senzorji hkrati in zaradi manjših tehničnih težav (težave z baterijami in slabšim delovanjem enega od senzorjev po določenem času) skupaj izvedli 76 meritev, 4 manj od načrtovanih 80 meritev. Vse datoteke izvedenih meritev si lahko prenesete na tej povezavi. Na tem mestu se želimo še enkrat zahvaliti vsem, ki so nam pomagali izvajati meritve. Pomagali so nam: Anamarija Nađ, Andrej Rojc, Blaž Gamse, Lina Schmidl, Marko Simerl, Matej Drobnič, Peter Pintarič, Željko Milovanovič in Žiga Ozvaldič.
In kaj pravijo rezultati meritev?
Letošnje sodelovanje z Zavodom za gradbeništvo (ZAG) smo še poglobili, saj je analizo pridobljenih meritev izvedla zaposlena na ZAG mag. Anja Ilenič, doktorska študentka na Mednarodni podiplomski šoli Inštituta Jožef Stefan, ki je na 15. konferenci študentov Mednarodne podiplomske šole Jožef Stefan (IPSSC) za svoje raziskovalno delo na področju onesnaženosti zraka v urbanem okolju prejela nagrado za najboljši znanstveni prispevek.
Izsledke analize bomo premierno predstavili na okrogli mizi, ki se bo odvijala 9.11. 2023 ob 18.00 v Vetrinjskem dvoru z naslovom “Kakšen zrak dihamo (kolesarji) v Mariboru”. Gostje okrogle mize, ki jo bo moderiral Josip Rotar, bodo :
- Anja Ilenič, zaposlena na Zavodu za gradbeništvo RS in raziskovalka na področju onesnaženosti zraka v urbanem okolju;
- Uroš Lešnik, strokovnjak za kakovost zunanjega zraka z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH);
- Irena Kozar, zaposlena v Skupni občinski upravi Maribor, Skupni službi varstva okolja;
- Cvetka Slana, zaposlena v Skupni občinski upravi Maribor, vodja Skupne službe varstva okolja.
Na okrogli mizi se bomo skozi pogovor z gosti dotaknili ključnih vidikov vpliva kakovosti zraka na kvaliteto življenja občanov MOM, predstavljena bo metodologija izvajanja meritev, predstavitev rezultatov opravljenih meritev in analiza pridobljenih podatkov, ter seveda izhodišča kako lahko občani sodelujejo pri izboljšanju kakovosti zraka in okolja v MO Maribor.
1 WHO global air quality guidelines, 2021; dostopno na: https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/345334/9789240034433-eng.pdf
2 OCENA VPLIVA ONESNAŽENOSTI ZRAKA Z DELCI PM2,5 NA UMRLJIVOST V KRAJIH S PREKOMERNO ONESNAŽENIM ZRAKOM, 2016; dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/vplivi_pm_na_smrtnost_porocilo_2013_2015_100117.pdf
3 Impact of Air Humidity Fluctuation on the Rise of PM Mass Concentration Based on the High-Resolution Monitoring Data, 2017; dostopno na: https://aaqr.org/articles/aaqr-16-07-2015aac-0296.pdf