Kako senca, drevesa in ureditev ulic vplivajo na poletno kolesarjenje v Mariboru?
V času vse pogostejših vročinskih valov postaja pomembno vprašanje, kakšne pogoje ponujajo mestne kolesarske povezave.
Kakovostna kolesarska infrastruktura ni odvisna samo od varnosti, povezanosti in širine kolesarske poti. Pomembni so tudi senca, drevesa, zelene površine in toplotno udobje.
Pot, ki je poleti ves dan izpostavljena soncu in speljana po razgretem asfaltu, je lahko bistveno manj prijetna za uporabo kot primerljiva pot pod drevesnimi krošnjami.
S projektom Kolesarjenje pod krošnjami zato raziskujemo, kako se različne mariborske ulice in kolesarske povezave obnašajo v najbolj vročem delu poletnega dne ter kako lahko pri prihodnjem načrtovanju mesta bolje upoštevamo senco in podnebne spremembe.
Projekt v teku
V avgustu 2026 izvajamo terenske meritve na različnih kolesarskih povezavah v Mariboru.
Primerjamo predvsem:
- temperaturo različnih površin na soncu in v senci,
- količino in kontinuiteto drevesnega pokrova,
- zelene in tlakovane površine,
- značilnosti kolesarske infrastrukture,
- občutek varnosti in udobja,
- splošno uporabniško izkušnjo na posamezni trasi.
Rezultate sproti objavljamo in jih bomo ob zaključku povezali v primerjavo izbranih kolesarskih povezav ter konkretne predloge za izboljšave.
Prve meritve kažejo velike razlike
Že prve terenske meritve kažejo, da lahko nekaj metrov sence pomeni zelo veliko razliko.
Gosposvetska cesta
Meritve smo izvajali v času, ko je temperatura zraka po podatkih ARSO znašala približno 35 °C.
Na izpostavljenih površinah smo izmerili:
- do približno 57 °C na asfaltu,
- do približno 59 °C na tlakovanih površinah ob stavbah,
- med približno 34 in 38 °C na travnatih površinah v senci.
Posebej zgovorna je bila primerjava dveh delov istega avtobusnega postajališča. Površina na soncu se je segrela na približno 57 °C, nekaj metrov stran v senci stavbe pa smo izmerili približno 34 °C.
Sedež kolesa sistema MBajk, ki je stal na neposrednem soncu, se je segrel celo na približno 70 °C.
Prve meritve je so povzeli tudi nekateri lokalni mediji, kar kaže, da vprašanje poletnega toplotnega udobja v javnem prostoru nagovarja precej širšo javnost.
🌡️ Prve meritve: kako hitro se segreva mesto?
Na Partizanski cesti smo skozi dan merili temperaturo različnih mestnih površin. Medtem ko so tla v senci ostala pod 28 °C, se je pločnik na soncu segrel vse do 63,7 °C.
Smetanova ulica
Smetanova ulica se je v dosedanjih meritvah pokazala kot ena prijetnejših analiziranih povezav.
Predvsem na odseku pri Gradbeni gimnaziji so bile temperature občutno nižje tam, kjer kolesarsko in peš površino senčijo krošnje večjih dreves.
Primer lepo pokaže, kako lahko kombinacija ozke ulice, obstoječih stavb in odraslega drevoreda zmanjša neposredno sončno obremenitev in ustvari prijetnejšo mikroklimo za ljudi, ki se po ulici premikajo peš ali s kolesom.
Koroška cesta
Povsem drugačno sliko kaže Koroška cesta.
Med doslej analiziranimi mestnimi povezavami je ena najbolj izpostavljenih soncu. Dreves je malo, večino prostora pa zavzemajo asfaltne, betonske in druge močno osončene površine.
Na asfaltu smo izmerili temperaturo okoli 57 °C.
Zelo povedna je bila tudi primerjava dveh bližnjih avtobusnih postajališč. Površina na soncu se je segrela na skoraj 55 °C, medtem ko je bila primerljiva površina v senci približno 37 °C.
Razlike med Smetanovo in Koroško ulico kažejo, da lahko drevesa in senca pomembno vplivajo na kakovost javnega prostora tudi takrat, ko sta dve ulici med seboj oddaljeni le nekaj sto metrov.
Lent in Dravska kolesarska pot
Meritve na Lentu so pokazale izrazite razlike med odprtimi, neposredno osončenimi površinami in bližnjimi odseki v senci odraslih dreves.
Meritve smo izvedli med 13. in 14. uro, ko je temperatura zraka po podatkih ARSO znašala približno 36 °C.
Med zanimivejšimi rezultati smo izmerili:
- 52,2 °C na betonski površini Lenta,
- 59,6 °C na leseni površini brvi, izpostavljeni neposrednemu soncu,
- samo 25,8 °C na površini Dravske kolesarske poti v gosti senci odraslih dreves.
Razlika med najbolj segreto izmerjeno površino in površino v senci je tako znašala skoraj 34 °C.
Prenovljeni Lent je bil v zadnjih letih dopolnjen z novimi drevesi, kar je pomemben korak pri ozelenjevanju javnega prostora. Ker so njihove krošnje za zdaj še majhne, pa večji del površin v najbolj vročem delu dneva ostaja neposredno izpostavljen soncu. Učinek zasaditve bo zato bistveno večji šele z rastjo dreves v prihodnjih letih.
Meritve lepo pokažejo tudi pomen ohranjanja obstoječih odraslih dreves. Nova drevesa so pomembna za prihodnost, vendar njihovega učinka na senčenje in mikroklimo ni mogoče takoj enačiti z velikimi, že razvitimi krošnjami.
Dravska kolesarska pot – najnižja temperatura dosedanjih meritev
Na senčnem odseku Dravske kolesarske poti na desnem bregu Drave smo izmerili najnižjo temperaturo površine med dosedanjimi meritvami projekta.
Odsek je predviden za prenovo, zato meritve predstavljajo zanimivo izhodišče za spremljanje, kako bo prihodnja ureditev vplivala na toplotno udobje uporabnikov.
Pri takšnih prenovah je smiselno ohranjati prednosti obstoječega drevesnega pokrova ter zagotoviti, da nova ureditev ne povzroči nepotrebnega povečanja izpostavljenosti soncu in segrevanja površin.
Dobra kolesarska povezava ni samo varna in povezana. V času vse bolj vročih poletij postaja pomembno tudi, koliko sence ponuja na poti.
Primerjamo tri pomembne mestne povezave
Posebno pozornost namenjamo Koroški cesti, Smetanovi ulici in Gosposvetski cesti.
Gre za tri pomembne mestne povezave, ki povezujejo podobna izhodišča in cilje, vendar se močno razlikujejo po:
- količini dreves,
- senci,
- širini in značaju uličnega prostora,
- količini asfaltiranih površin,
- kakovosti kolesarske infrastrukture.
Primerjava nam omogoča, da vpliva dreves in prostora ne obravnavamo abstraktno, temveč na konkretnih mariborskih ulicah.
Kaj nam meritve pravzaprav povedo?
Merimo predvsem temperaturo površin, ne temperature zraka.
Površinska temperatura asfalta, klopi ali kolesarskega sedeža zato ni enaka temperaturi, ki jo kaže termometer za zrak.
Prav v tem pa je smisel meritev.
Človek se po mestu ne premika v laboratorijskih pogojih. Vozi se nad segretim asfaltom, čaka na postajališču, se dotika sedežev in drugih površin ter je izpostavljen neposrednemu sončnemu sevanju.
Zato nam primerjava površin na soncu in v senci pomaga pokazati, kako različno lahko doživljamo isto mesto v času poletne vročine.
Zakaj so drevesa pomembna tudi za kolesarsko omrežje?
Drevesa ob kolesarskih povezavah niso samo estetski dodatek.
Njihove krošnje lahko:
- zmanjšujejo neposredno sončno obremenitev,
- senčijo asfalt in druge površine,
- izboljšujejo mikroklimo ulice,
- povečujejo udobje pri hoji in kolesarjenju,
- naredijo pot prijetnejšo tudi v najbolj vročem delu dneva.
To je še posebej pomembno za otroke, starejše, ljudi, ki se vsakodnevno vozijo na delo, in druge skupine, za katere lahko ekstremna poletna vročina predstavlja dodatno oviro pri izbiri kolesa.
Kaj želimo s projektom doseči?
Cilj ni sestaviti lestvice »najboljših in najslabših ulic«.
Z meritvami želimo pridobiti konkretne primere, na podlagi katerih bomo lahko razpravljali o tem, kako naj se Maribor prilagaja vse toplejšim poletjem.
Na podlagi rezultatov bomo pripravili predloge za:
- ohranjanje obstoječih odraslih dreves ob pomembnih kolesarskih povezavah,
- zapolnjevanje senčnih vrzeli na izpostavljenih odsekih,
- vključevanje dreves in zelenja v prihodnje prenove ulic,
- upoštevanje toplotnega udobja pri načrtovanju kolesarskih povezav,
- boljše senčenje postajališč JPP in postaj sistema MBajk,
- povezovanje prometnega načrtovanja s podnebnim prilagajanjem mesta.
Naše izhodišče je preprosto:
Kolesarska povezava prihodnosti mora biti varna in povezana, hkrati pa tudi uporabna v mestu, kjer bodo poletne vročine vse pogostejše.
Kaj sledi?
V prihodnjih tednih bomo:
- nadaljevali meritve na drugih mariborskih kolesarskih povezavah,
- primerjali rezultate posameznih tras,
- evidentirali odseke z dobro senco in večje senčne vrzeli,
- zbirali izkušnje uporabnikov,
- pripravili predloge za izboljšanje kolesarskega omrežja,
- rezultate predstavili javnosti in Mestni občini Maribor.
Stran bomo med izvajanjem projekta sproti dopolnjevali z novimi rezultati.
Kje bi si želel več sence?
Pri projektu nas zanimajo tudi izkušnje ljudi, ki se po Mariboru vsakodnevno premikajo s kolesom.
Kje je poleti vožnja še posebej neprijetna?
Katera kolesarska povezava je po tvojem mnenju prijetna prav zaradi dreves in sence?
Kje bi bilo smiselno pri prihodnji prenovi zasaditi več dreves?
Projekt v medijih
Meritve v okviru projekta Kolesarjenje pod krošnjami so hitro pritegnile pozornost lokalnih medijev. Objave so izpostavile predvsem velike temperaturne razlike med sončnimi in senčnimi površinami ter vpliv dreves na toplotno udobje v mestu.
Večer: Ali veste, na koliko stopinj se lahko ogreje sedež kolesa na soncu? →
Mariborinfo: Avtomobil na Koroški ulici se je segrel na kar 85 stopinj →
O projektu
Kolesarjenje pod krošnjami je projekt Mariborske kolesarske mreže v okviru Podnebnih akcij Podnebnega programa Mreže za prostor.
Projekt sofinancirata Eko sklad in pristojno ministrstvo s sredstvi Podnebnega sklada.
Za predstavljena mnenja so izključno odgovorni nosilci projekta in ne odražajo nujno stališč financerjev ali projektnih partnerjev.