V času vse pogostejših vročinskih valov postaja pomembno vprašanje, kakšne pogoje ponujajo mestne kolesarske poti. Kolesarska infrastruktura ni pomembna samo z vidika varnosti, povezanosti in pretočnosti, temveč tudi z vidika sence, dreves, zelenja in toplotnega udobja. Pot, ki je poleti izpostavljena soncu in speljana po razgretem asfaltu, je lahko za številne uporabnike manj prijetna, manj dostopna in manj uporabna.
S projektom Kolesarjenje pod krošnjami želimo opozoriti, da so drevesa, senca in prijeten javni prostor pomemben del podnebno odporne kolesarske infrastrukture. Na izbranih lokacijah v Mariboru bomo analizirali razlike med senčnimi in izpostavljenimi odseki, evidentirali senčne vrzeli, izvedli terenske primerjave in pripravili predloge za izboljšave.
Pri projektu bomo uporabljali tudi preproste meritve in vizualne prikaze temperaturnih razlik med različnimi površinami, kot so asfalt, tlakovane površine, zelenice in površine v senci dreves. Na ta način želimo temo podnebnih sprememb približati skozi vsakdanjo izkušnjo: kako se poleti počutimo, ko se s kolesom premikamo po mestu.
Projekt bo vključeval terensko delo, komunikacijske objave, prikaz izbranih lokacij in javno predstavitev rezultatov. Posebno pozornost bomo namenili tudi povezovanju z drugimi pobudami za kakovostnejši javni prostor v Mariboru.
Cilj projekta je pripraviti uporabne predloge za bolj senčne, zelene in prijetne kolesarske povezave ter pokazati, da mora biti kolesarska infrastruktura prihodnosti ne samo varna in povezana, ampak tudi odporna na vročino in prilagojena podnebnim spremembam.
Primer analize: Koroška cesta, Smetanova ulica in Gosposvetska cesta
Ena izmed analiz bo zajela Koroško cesto, Smetanovo ulico in Gosposvetsko cesto, tri pomembne mestne kolesarske povezave, ki povezujejo podobna izhodišča in cilje, vendar se med seboj pomembno razlikujejo po količini dreves, sence in prostorski ureditvi.
Primerjali bomo, kako drevoredi, zelene površine in različni tipi urbane ureditve vplivajo na toplotno udobje kolesarjev v poletnih mesecih. Poleg podnebnih dejavnikov bomo ocenjevali tudi kakovost kolesarske infrastrukture, kot so širina in stanje kolesarskih površin, prometna ureditev, občutek varnosti ter splošna uporabniška izkušnja.
Analiza bo pokazala, kako pomembno vlogo imajo drevesa in zelena infrastruktura pri vsakodnevnem kolesarjenju ter podala konkretne predloge za izboljšave. Cilj ni le ugotoviti, katera trasa je danes najbolj prijetna za vožnjo, temveč tudi spodbuditi razmislek o tem, kako lahko prihodnje urejanje ulic prispeva k bolj senčnim, varnim in podnebno odpornim kolesarskim povezavam.
Kolesarjenje pod krošnjami, društva Mariborska kolesarska mreža je del Podnebnih akcij Podnebnega programa Mreže za prostor, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Podnebnega sklada. Za predstavljena mnenja so izključno odgovorni nosilci projekta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor, Eko sklada ali projektnih partnerjev.