Od kolesarske pobude do organizacije z več kot tridesetletno zgodovino
Mariborska kolesarska mreža je nastala iz prepričanja, da morajo imeti ljudje, ki se po mestu premikajo s kolesom, svoj glas pri oblikovanju prometa in javnega prostora.
Začetki segajo v december 1994, ko je bila organizirana okrogla miza »Promet v Mariboru – pogled s kolesa«. Srečanje je povezalo skupino ljudi, ki so želeli opozoriti na položaj kolesarjev ter spodbuditi razvoj varnejših in bolj povezanih kolesarskih poti.
Iz začetne pobude je postopoma nastala organizacija, ki že več kot tri desetletja povezuje aktivizem, strokovno delo, skupnostne programe, projekte in sodelovanje z domačimi ter mednarodnimi partnerji.
1994 – začetek pobude
1996 – članstvo v ECF
1999 – Velo-city Gradec–Maribor
2001 – formalna ustanovitev društva
2006 – vključitev v KTPP
2012 – Urbane brazde, graZIBor in pobuda za Dravsko kolesarsko pot
2013 – Kolesarska strategija mesta Maribor
2014 – odprtje Centra mobilnosti
2024 – tridesetletnica in status javnega interesa
2025 – kolesarski koridorji vključeni v OPN
Začetki in prvi javni nastopi
1994–2001
Prva leta delovanja so temeljila predvsem na prostovoljstvu, javnih akcijah in vztrajnem opozarjanju na potrebe ljudi, ki se po mestu premikajo s kolesom.
MKM je začela izdajati bilten Pecikl, organizirala odmevne akcije, razvijala dialog z mestnimi oblastmi ter kolesarjenje predstavljala kot resen način vsakodnevnega prevoza, ne samo kot obliko rekreacije.
Pomemben del zgodnjega obdobja je bilo povezovanje z evropskimi kolesarskimi organizacijami. Junija 1996 je MKM postala polnopravna članica Evropske kolesarske federacije – ECF, leto pozneje pa je v Mariboru organizirala njeno letno skupščino.
Velo-city 1999
Eden največjih mejnikov prvih let je bila mednarodna konferenca Velo-city 1999, ki sta jo skupaj gostila pobratena Gradec in Maribor.
Dogodek je Maribor umestil na mednarodni kolesarski zemljevid in omogočil izmenjavo znanja med strokovnjaki, organizacijami, mesti in odločevalci iz različnih držav. Ohranjen je tudi digitalni zbornik predstavitev in strokovnih prispevkov s konference.
Odpri zbornik Velo-city 1999 →
Formalna ustanovitev društva
Po več letih neformalnega delovanja se je Mariborska kolesarska mreža 1. februarja 2001 tudi formalno organizirala kot društvo za spodbujanje kolesarjenja in trajnostnega prometa.
S tem je pridobila stabilnejšo organizacijsko podlago za dolgoročno delo, izvajanje projektov, sodelovanje z javnimi institucijami in zastopanje interesov kolesarjev.
Od lokalnega aktivizma do nacionalnega in mednarodnega povezovanja
2004–2014
Po prvem desetletju se je Mariborska kolesarska mreža postopoma razvijala iz predvsem prostovoljske pobude v organizacijo, ki je poleg opozarjanja na težave vedno bolj sodelovala tudi pri oblikovanju prometnih politik, raziskovanju, pripravi projektov in razvoju konkretnih rešitev.
Pomemben korak je bilo povezovanje z drugimi slovenskimi organizacijami. MKM je bila med organizacijami, ki so se ob nastanku Koalicije za trajnostno prometno politiko povezale pri skupnem zagovorništvu drugačnih prometnih usmeritev. Koalicija se je oblikovala konec leta 2005, februarja 2006 pa je MKM sodelovala pri pripravi Tez za trajnostno prometno politiko Slovenije. Od takrat je del KTPP, ki povezuje organizacije, strokovnjake in druge akterje pri prizadevanjih za bolj varen, pravičen in okolju prijazen prometni sistem.
Več o Koaliciji za trajnostno prometno politiko →
Leto 2012 – pomemben razvojni mejnik
Leto 2012, ko je bil Maribor Evropska prestolnica kulture, je pomenilo pomemben korak v razvoju MKM.
V okviru programskega sklopa Urbane brazde smo izvajali projekt Teleport, usmerjen v razvoj kolesarjem in pešcem prijaznega mesta. Projekt je kolesarjenje obravnaval kot način vsakodnevne mobilnosti prebivalcev, pa tudi kot priložnost za družbeni in gospodarski razvoj Maribora ter širše regije.
Sodelovanje v Urbanih brazdah je prispevalo k razvoju novih programov, širjenju ekipe in profesionalizaciji organizacije. Ideje, izkušnje in povezave iz tega obdobja so pozneje pomembno vplivale tudi na vzpostavitev Centra mobilnosti Maribor.
Začetek tradicije graZIBor
Leta 2012 se je začel tudi graZIBor, tradicionalno zimsko kolesarjenje od Gradca do Maribora, ki ga pripravljamo skupaj z graško skupnostjo Fahrrad Küche Graz.
Dogodek vsako leto poveže kolesarje iz obeh mest ter združuje zimsko kolesarjenje, druženje, čezmejno povezovanje in izmenjavo izkušenj. Leta 2026 je bil graZIBor izveden že petnajsto leto zapored.
Obišči spletno stran graZIBor →
Pomemben korak pri razvoju Dravske kolesarske poti
Istega leta je MKM sodelovala tudi pri organizaciji posveta Daljinske kolesarske poti – priložnosti za trajnostni razvoj Slovenije.
Eden ključnih rezultatov posveta je bil podpis pisma o nameri za sodelovanje pri vzpostavitvi celovitega turističnega produkta Dravska kolesarska pot. Pismo so podpisali direktorice in direktorji treh regionalnih razvojnih agencij ter županje in župani 21 občin ob Dravi. S tem je bil vzpostavljen pomemben skupni okvir za nadaljnji razvoj poti od Dravograda skozi Maribor in Ptuj do Središča ob Dravi.
Ta pobuda je pomagala povezati občine, razvojne institucije in državo pri skupnem načrtovanju Dravske kolesarske poti. Poznejše sodelovanje se je leta 2016 formaliziralo v Partnerstvo za Dravsko kolesarsko pot, ki danes usklajuje njen nadaljnji razvoj.
Spoznaj Dravsko kolesarsko pot →
Kolesarska strategija in strateško načrtovanje mesta
2013–2015
Leta 2013 je Mariborska kolesarska mreža v okviru projekta City Network Graz–Maribor pripravila Kolesarsko strategijo mesta Maribor 2013–2030.
Dokument je predstavil dolgoročno vizijo razvoja kolesarjenja v mestu ter opredelil ukrepe za varnejše, bolj povezano in dostopnejše kolesarsko omrežje.
Pomemben del strategije je bil koncept enajstih glavnih kolesarskih koridorjev, ki naj bi med seboj povezali mestne četrti, središče mesta, pomembne ustanove in okoliška naselja.
Strategija je pomenila premik od obravnavanja posameznih nevarnih mest k sistemskemu razumevanju celotnega kolesarskega omrežja. Postala je dolgoročna strokovna podlaga za nadaljnje pobude MKM ter razprave o razvoju kolesarske infrastrukture v Mariboru.
Poglej Kolesarsko strategijo mesta Maribor 2013–2030 →
Sodelovanje pri Celostni prometni strategiji
MKM se je aktivno vključila tudi v pripravo Celostne prometne strategije Mestne občine Maribor (2015).
V proces smo prispevali poznavanje razmer na terenu, izkušnje ljudi, ki se po mestu vsakodnevno vozijo s kolesom, ter predloge za vključitev kolesarjenja v širše načrtovanje prometa, javnega prostora in trajnostnega razvoja mesta.
Sodelovanje pri pripravi občinskih strateških dokumentov je pomenilo pomemben prehod od posameznih pobud k dolgoročnemu vplivanju na razvoj prometne politike.
Center mobilnosti in razvoj stalnih programov
Od leta 2014
Leta 2014 je MKM na Partizanski cesti 21 odprla Center mobilnosti Maribor, prvi tovrstni center v Sloveniji.
Center je postal informacijska, servisna in skupnostna točka za trajnostno mobilnost ter pomembna praktična nadgradnja zagovorniškega in projektnega dela MKM.
V njem so se razvijali programi mobilnostnega svetovanja, popravljanja in ponovne uporabe koles, izobraževanja, dogodkov ter podpore ljudem pri vsakodnevni mobilnosti.
V tem obdobju je MKM med drugim:
- sodelovala pri pripravi prometnih, prostorskih in drugih strateških dokumentov,
- popisovala in analizirala stanje kolesarske infrastrukture,
- pripravljala pobude za izboljšanje kolesarskega omrežja,
- izvajala projekte za šole, mestne četrti in različne skupine prebivalcev,
- razvijala skupnostne in izobraževalne programe,
- krepila sodelovanje z organizacijami iz Slovenije in drugih evropskih mest,
- povezovala terensko delo, raziskovanje in zagovorništvo.
Center mobilnosti je MKM omogočil, da je prizadevanja za sistemske spremembe povezala z neposredno in praktično pomočjo ljudem.
Bajk Kuhna
Bajk Kuhna se je razvila v enega najbolj prepoznavnih stalnih programov MKM.
Od začetka izvajanja smo skupaj z obiskovalci, mentorji in prostovoljci pomagali popraviti oziroma ponovno obuditi v življenje že več kot 5.000 koles.
Program povezuje praktično znanje, medsebojno pomoč, ponovno uporabo in skupnostno delovanje.
Od strategije do dolgoročnega prostorskega načrtovanja
2025
Koncept enajstih glavnih kolesarskih koridorjev ni ostal samo predlog nevladne organizacije.
Ob sprejetju prvega Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Maribor leta 2025 je bil koncept kolesarskih koridorjev upoštevan tudi v ključnem prostorskem dokumentu mesta.
S tem je vizija, ki jo je MKM začrtala v Kolesarski strategiji leta 2013, dobila pomembnejše mesto v dolgoročnem prostorskem načrtovanju Maribora.
Vključitev koridorjev v OPN predstavlja enega najbolj oprijemljivih rezultatov večletnega strokovnega in zagovorniškega dela organizacije.
MKM kot del evropske skupnosti Urban Doers
MKM je bila vključena v evropsko skupnost Urban Doers, ki v okviru partnerstva Driving Urban Transitions povezuje lokalne pobude, organizacije in ljudi, ki v praksi soustvarjajo spremembe v mestih.
V okviru programa je bila zgodba MKM predstavljena kot primer, kako lahko lokalna organizacija poveže razvoj kolesarskega omrežja, zagovorništvo, skupnostne programe, praktične storitve in izobraževanje.
Leta 2024 je bila objavljena tudi mednarodna študija primera o tridesetletnem razvoju MKM in njenem vplivu na mobilnost ter skupnostno delovanje v Mariboru.
Preberi študijo Urban Doers o MKM →
Nadaljevanje sodelovanja pri prometni strategiji
2025–2026
MKM je sodelovala tudi pri pripravi nove Občinske celostne prometne strategije Mestne občine Maribor, objavljene leta 2026, ter pri razpravi o Akcijskem načrtu za kolesarski promet 2026–2032.
S terenskimi pregledi, delavnicami in zbiranjem odzivov uporabnikov smo želeli zagotoviti, da dokumenti ne temeljijo samo na načrtovanju za pisalnimi mizami, ampak tudi na dejanskih razmerah na ulicah ter potrebah ljudi, ki kolesarske povezave uporabljajo vsak dan.
To delo nadaljuje pristop, ki ga MKM razvija že več desetletij: povezovanje uporabniških izkušenj, terenskega znanja, strokovnih podlag in strateškega načrtovanja.
Trideset let delovanja in priznanje javnega interesa
Leta 2024 je Mariborska kolesarska mreža zaznamovala trideset let svojega delovanja.
V treh desetletjih so se spreminjali ljudje, projekti, politične okoliščine in prometne usmeritve. Vztrajna pa je ostala osnovna ideja: Maribor potrebuje varne, dostopne in povezane možnosti potovanja, pri njihovem načrtovanju pa morajo sodelovati tudi ljudje, ki mesto uporabljajo vsak dan.
Istega leta je MKM pridobila tudi status delovanja v javnem interesu na področju trajnostne mobilnosti. Status je formalno potrdil, da njeno delo prispeva k javnemu dobremu, varnejšemu prometu in višji kakovosti življenja.
1994–2024
Več kot tri desetletja pobud, terenskega dela, projektov, skupnostnih programov in vztrajnega zagovarjanja trajnostne mobilnosti.
Zgodovina, ki se nadaljuje
MKM je začela kot skupina kolesarjev, ki je želela opozoriti na zapostavljen položaj ljudi na kolesih. Danes povezuje zagovorništvo, strokovno delo, raziskovanje, skupnostne programe in upravljanje Centra mobilnosti Maribor.
Načini dela se skozi čas spreminjajo, temeljna usmeritev pa ostaja podobna: opozarjati na probleme, povezovati ljudi in prispevati k rešitvam, zaradi katerih je mesto varnejše, bolj dostopno in prijaznejše do življenja.
Zgodovina MKM zato ni samo pregled izvedenih dogodkov in projektov. Je zgodba o vztrajnosti ljudi, ki že več generacij verjamejo, da se mesto lahko spreminja na bolje.
Zgodovinski dokumenti in gradiva
V arhivu MKM hranimo del gradiv, ki pričajo o razvoju organizacije in kolesarske kulture v Mariboru:
- zbornik mednarodne konference Velo-city 1999,
- bilten in starejše izdaje Pecikla,
- pregled pomembnejših mejnikov MKM,
- fotografije preteklih akcij, dogodkov in skupnostnih programov,
- gradiva, ki so nastala ob tridesetletnici organizacije.