10. avgusta 2026 · MKM | Mariborska kolesarska mreža
Kdaj se mestne površine najbolj segrejejo? Kdaj dosežejo najvišje temperature? Kdaj se začnejo ohlajati in kakšen vpliv ima senca? To so bila vprašanja, na katera smo želeli odgovoriti z meritvami, ki smo jih izvedli na Partizanski cesti 21, pred Centrom mobilnosti Maribor in na dvorišču za stavbo.
Meritve so potekale v petek 7. 8. med 9. in 17. uro, v času odpiralnih ur Centra mobilnosti. Vsako polno uro smo izmerili temperaturo fasade in pločnika na soncu ter fasade in tal v senci na dvorišču.
Rezultati so pokazali, da se mestne površine v dopoldanskem času segrevajo zelo hitro. Najizrazitejše segrevanje smo zabeležili med 9. in 12. uro, ko se je temperatura pločnika na soncu zvišala z 37,3 °C na 57,3 °C. Segrevanje se je nadaljevalo tudi po poldnevu, najvišjo temperaturo pa je pločnik dosegel ob 14. uri, ko smo izmerili kar 63,7 °C.
Po 14. uri se je temperatura začela postopoma zniževati, vendar je bil pločnik tudi ob 17. uri še vedno segret na 55 °C, kar kaže, da asfalt in druge mestne površine toploto zadržujejo še dolgo po največji osončenosti.
Podobno smo opazili tudi pri fasadi na soncu. Njena temperatura je z jutranjih 31,4 °C narasla na največ 50,5 °C ob 15. uri, kar pomeni, da se stavbe segrevajo nekoliko počasneje kot tlakovana tla in najvišjo temperaturo dosežejo z zamikom. Na hitrost segrevanja in doseženo temperaturo pri tem vplivajo tudi material, barva in druge lastnosti fasade, saj različne površine sončno energijo različno absorbirajo in oddajajo.
Povsem drugačno sliko so pokazale meritve v senci. Temperatura tal na dvorišču se je ves dan gibala med 22,9 °C in 27,5 °C, temperatura senčne fasade pa med 25,4 °C in 30,2 °C. V najbolj vročem delu dneva je bila razlika med pločnikom na soncu in tlemi v senci skoraj 38 °C.
🌳 Kolesarjenje pod krošnjami
Meritve so del širšega projekta Kolesarjenje pod krošnjami, v katerem raziskujemo, kako prijetno je po Mariboru kolesariti v vročih poletnih dneh in kje bi lahko več dreves ter sence izboljšalo kolesarske povezave.
Kolesarjenje pod krošnjami je projekt Mariborske kolesarske mreže v okviru Podnebnih akcij Podnebnega programa Mreže za prostor.
Projekt se izvaja v okviru Podnebnega programa Mreže za prostor, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Podnebnega sklada.
Za predstavljena mnenja so izključno odgovorni nosilci projekta in ne odražajo nujno stališč financerjev ali projektnih partnerjev.
Rezultati so pokazali, da se mestne površine v dopoldanskem času segrevajo zelo hitro. Najizrazitejše segrevanje smo zabeležili med 9. in 12. uro, ko se je temperatura pločnika na soncu zvišala z 37,3 °C na 57,3 °C. Segrevanje se je nadaljevalo tudi po poldnevu, najvišjo temperaturo pa je pločnik dosegel ob 14. uri, ko smo izmerili kar 63,7 °C.
Po 14. uri se je temperatura začela postopoma zniževati, vendar je bil pločnik tudi ob 17. uri še vedno segret na 55 °C, kar kaže, da asfalt in druge mestne površine toploto zadržujejo še dolgo po največji osončenosti.
Podobno smo opazili tudi pri fasadi na soncu. Njena temperatura je z jutranjih 31,4 °C narasla na največ 50,5 °C ob 15. uri, kar pomeni, da se stavbe segrevajo nekoliko počasneje kot tlakovana tla in najvišjo temperaturo dosežejo z zamikom. Na hitrost segrevanja in doseženo temperaturo pri tem vplivajo tudi material, barva in druge lastnosti fasade, saj različne površine sončno energijo različno absorbirajo in oddajajo.
Povsem drugačno sliko so pokazale meritve v senci. Temperatura tal na dvorišču se je ves dan gibala med 22,9 °C in 27,5 °C, temperatura senčne fasade pa med 25,4 °C in 30,2 °C. V najbolj vročem delu dneva je bila razlika med pločnikom na soncu in tlemi v senci skoraj 38 °C.
