Prenova Ljubljanske ulice: priložnost za boljšo povezavo skozi mesto

Ljubljanska ulica bo na približno 805 metrov dolgem odseku med Ulico Pariške komune in Cesto proletarskih brigad doživela celovito prenovo. Po pojasnilih Mestne občine Maribor bodo na obeh straneh ulice urejene ločene površine za pešce in kolesarje, celoten odsek bo omejen na 30 km/h, vzdolž ulice pa bo po prenovi skupaj 106 dreves. Na Mariborski kolesarski mreži smo občino vprašali, kako bodo načrtovane rešitve delovale v praksi.

Prenova Ljubljanske ulice je ena pomembnejših trenutnih prometnih ureditev v Mariboru. Gre za povezavo med središčem mesta, Taborom in južnimi stanovanjskimi območji, ki jo vsak dan uporabljajo pešci, kolesarji, uporabniki javnega prevoza in vozniki.

Projekt zajema približno 805 metrov ulice od krožišča z Ulico Pariške komune do križišča s Cesto proletarskih brigad. Predvideni so prenova vozišča, nove površine za pešce in kolesarje, ureditev križišč, javne razsvetljave in meteorne kanalizacije ter obojestranski drevored in zelenice. Dela naj bi bila zaključena do 30. junija 2027.

Evropski sklad za regionalni razvoj bo za projekt prispeval približno 1,74 milijona evrov, država pa investicijo opisuje kot projekt izboljšanja pogojev za trajnostno mobilnost ter varnosti in dostopnosti za pešce in kolesarje.

Kaj smo vprašali Mestno občino Maribor?

Ker je pri takšni prenovi pomembno več kot le število novih kvadratnih metrov, smo na MKM Mestni občini Maribor poslali vrsto konkretnih vprašanj.

Zanimalo nas je predvsem:

• kako bodo dejansko urejene kolesarske površine,
• ali bo povezava neprekinjena,
• kako bodo urejena križišča in stranski priključki,
• kako bo zagotovljeno umirjanje motornega prometa,
• koliko obstoječih dreves bo odstranjenih in koliko ohranjenih,
• kakšna bodo nova drevesa in njihova rastišča,
• ali je bilo pri projektu upoštevano senčenje,
• kako bodo med gradnjo vodeni pešci in kolesarji.

Mestna občina nam je odgovor posredovala 9. septembra 2026, skupaj z grafičnimi prikazi prometne in krajinskoarhitekturne ureditve.

Kolesarji in pešci naj bi bili ločeni

Za vsakodnevno uporabo je verjetno najpomembnejše pojasnilo občine, da na obeh straneh Ljubljanske niso predvidene skupne površine za pešce in kolesarje.

Po odgovoru MOM bodo urejene enosmerne kolesarske površine, ločene tako od vozišča kot od površin za pešce. Kolesarske površine bodo asfaltirane, hodniki za pešce pa tlakovani, kar naj bi omogočilo jasno razlikovanje med njima.

Kolesarske površine so po navedbah občine praviloma načrtovane v širini 1,10 metra, hodniki za pešce pa najmanj 1,60 metra.

Na večjem delu trase naj bi bil med voziščem in kolesarsko površino še zeleni pas z drevoredom.

To je pomembna zasnova: kolesar ni umeščen neposredno ob motorni promet, pešci in kolesarji pa imajo vsak svojo površino.

Neprekinjena povezava tudi preko stranskih ulic

Dobra kolesarska steza ne pomeni veliko, če se vsakih nekaj deset metrov konča ali spremeni v nejasno konfliktno območje.

MOM zagotavlja, da bo kolesarska povezava potekala neprekinjeno po obeh straneh celotnega odseka, preko stranskih priključkov pa brez višinskih prekinitev.

Na priključkih Ferkove, Metelkove, Rapočeve in Parmove ulice bodo predvidoma izvedene dvignjene trapezne ploščadi. Pešci in kolesarji bodo tako stransko ulico prečkali na ravni svojih površin, avtomobili pa bodo morali pri prečkanju zapeljati preko klančine.

Širše območje križišča s Fochevo ulico bo prav tako dvignjeno in zasnovano kot območje umirjanja prometa.

Takšna ureditev je pomembna predvsem zato, ker kolesarske povezave ni treba obravnavati kot vrsto posameznih odsekov. Za uporabnika mora delovati kot ena sama razumljiva pot.

Celotna Ljubljanska bo cona 30

Po prenovi bo na celotnem obravnavanem odseku omejitev hitrosti 30 km/h.

Pomembno je, da se občina pri tem ne namerava zanašati samo na prometni znak. Predvideni so tudi fizični ukrepi:

• vozna pasova bosta široka po 3 metre,
• priključki stranskih ulic bodo dvignjeni,
• območje pri Fochevi bo dvignjeno,
• dvignjeno bo križišče z Metelkovo,
• pri Parku mladih oziroma Parmovi bo izveden dvignjen prehod.

Vozišče bo sicer še naprej dvosmerno, obstoječa vzdolžna parkirna mesta pa bodo ukinjena.

Tudi državno obvestilo o odobritvi evropskega sofinanciranja navaja zoženje vozišča, omejitev 30 km/h ter nove površine za pešce in kolesarje na obeh straneh ulice.

22 dreves bo odstranjenih, 36 ohranjenih in 70 zasajenih

Velik del naših vprašanj je bil povezan z drevesi in senco.

Na območju prenove je bilo po podatkih MOM evidentiranih 58 obstoječih dreves. Trenutna rešitev predvideva:

36 ohranjenih dreves + 70 novih dreves = 106 dreves po prenovi.

Odstranjenih naj bi bilo 22 obstoječih dreves. Občina navaja, da je bila odločitev sprejeta na podlagi terenskih ogledov in strokovne ocene certificirane arboristke, pri kateri so preverjali vitalnost, zdravstveno stanje, stabilnost, perspektivnost dreves in stanje njihovih rastišč.

Pred začetkom gradnje naj bi bil opravljen še ponovni arboristični pregled.

Kakšna drevesa prihajajo?

Občina je podala tudi precej konkreten zasaditveni načrt.

Predvidenih je:

• 42 stebrastih maklenov (Acer campestre ‘Green Column’),
• 21 ostrolistnih javorjev (Acer platanoides),
• 1 stebrasti ostrolistni javor (Acer platanoides ‘Olmsted’),
• 6 stebrastih ginkov (Ginkgo biloba ‘Fastigiata Blagon’).

Večinoma gre za drevesa ožje rasti, s predvideno končno višino okoli 6 do 8 metrov in širino krošnje do približno štirih metrov.

Za razvoj dreves pa je bistveno še nekaj drugega: rastišče.

MOM navaja, da bodo za nova drevesa zagotovljena ustrezno velika in medsebojno povezana rastišča, ki naj bi omogočala dolgoročni razvoj koreninskega sistema.

To bo eden elementov, ki jih bo vredno spremljati tudi po izvedbi. Število posajenih dreves samo po sebi še ne pove, koliko sence bo neka ulica zagotavljala čez deset ali dvajset let.

Senca ni samo estetski dodatek

Občino smo posebej vprašali tudi, ali je bila pri projektiranju ocenjena senca na površinah za hojo in kolesarjenje.

Po njihovem odgovoru je bila.

Drevored je večinoma umeščen prav v zeleni pas med voziščem in kolesarskimi površinami, krošnje pa naj bi po razrasti senčile površine za pešce in kolesarje ter izboljšale mikroklimatske razmere.

To je pomemben premik v razmišljanju o prometni infrastrukturi.

V času vedno pogostejših vročinskih obdobij ni več dovolj vprašanje:

Ali kolesarska povezava obstaja?

Pomembno postaja tudi:

Ali jo je poleti sploh prijetno uporabljati?

Kaj bo z obstoječimi drevesi med gradnjo?

Tudi dobro zasnovan projekt lahko ob gradnji izgubi drevesa, če niso ustrezno zaščitene njihove korenine.

MOM zato napoveduje zaščito dreves z gradbiščnimi ograjami oziroma mrežami, prepoved vožnje mehanizacije in odlaganja materiala v območju korenin ter ročno izvajanje del oziroma uporabo izpihovanja zemljine v bližini korenin.

Predviden je tudi arboristični nadzor med sanacijo rastišč obstoječih dreves.

Za nas bo pomembno predvsem, da se ta pravila na gradbišču tudi dejansko izvajajo.

Projekt je bil med pripravo tudi korigiran

Zanimiv je še podatek iz odgovora občine, da je projektne rešitve na celotni trasi z vidika površin za pešce in kolesarje pregledal Gregor Steklačič z Direktorata za prometno politiko Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Po navedbah MOM so bile na podlagi pregleda in usmeritev posamezne projektne rešitve tudi spremenjene.

To je pomembno tudi zato, ker starejša investicijska dokumentacija še govori o skupnih površinah za pešce in kolesarje, medtem ko nam je občina septembra pojasnila, da aktualna rešitev predvideva med seboj ločene površine. Starejši občinski investicijski dokument je res uporabljal formulacijo o skupnih površinah, zato aktualni odgovor kaže na pomembnejšo konkretizacijo oziroma spremembo rešitve.

Dobro izhodišče. Pravi test pride po izvedbi.

Na papirju ima prenova Ljubljanske več elementov, ki jih pri sodobni mestni ulici pričakujemo: nižje hitrosti, manj prostora za parkiranje avtomobilov, ločene površine za hojo in kolesarjenje, dvignjene priključke stranskih ulic, drevored in zelene površine.

Toda kakovost kolesarske infrastrukture se ne meri samo v metrih steze.

Pomembno bo:

ali bo povezava zares neprekinjena, ali bodo križišča intuitivna, ali bo dovolj prostora za udobno srečevanje različnih uporabnikov, ali bodo drevesa dobila pogoje za razvoj in ali bodo začasne poti med gradnjo varne in razumljive.

Prav zato bomo na Mariborski kolesarski mreži prenovo spremljali tudi med gradnjo in po odprtju ulice.

Ker šele takrat dobimo odgovor na najpomembnejše vprašanje:

Ali rešitev dobro deluje tudi z vidika človeka, ki jo vsak dan uporablja?