Od delavnice do konkretnih predlogov: kaj smo predlagali v akcijskem načrtu CPS Maribor?
Po spletni delavnici in dodatnem zbiranju odzivov smo pripravili konsolidiran predlog popravkov akcijskega načrta OCPS Maribor. Predstavljamo ključne predloge in nadaljnje korake projekta Kolo v času podnebnih sprememb.
Ko smo začeli projekt Kolo v času podnebnih sprememb, je bila priprava nove Celostne prometne strategije Mestne občine Maribor že v pozni fazi. V ospredju je bil predvsem predlog akcijskega načrta, zato smo svoje aktivnosti usmerili tja, kjer je bilo še mogoče konkretno vplivati: v pregled predlaganih ukrepov, vključevanje uporabnikov in pripravo vsebinsko utemeljenih popravkov.
Decembra 2025 smo zato izvedli spletno delavnico Skupaj preglejmo predlog Akcijskega načrta za kolesarski promet 2026–2032. Po delavnici smo omogočili še dodatno obdobje za pisne odzive, nato pa vse zbrane predloge, pripombe in strokovne komentarje sistematično pregledali ter jih združili v konsolidiran predlog popravkov akcijskega načrta.
Od posameznih pripomb do konsolidiranega predloga
Cilj ni bil napisati nove prometne strategije, ampak obstoječi predlog akcijskega načrta narediti bolj pregleden, operativen in uporaben za dejansko izvajanje. Pri pripravi smo izhajali iz razprave na delavnici, naknadnih odzivov sodelujočih, strokovnih utemeljitev, dobrih praks ter tudi predhodnih terenskih ugotovitev MKM.
Končni dokument smo posredovali pripravljavcem OCPS in Mestni občini Maribor kot strukturiran prispevek civilne družbe in uporabnikov k dokončanju akcijskega načrta.
Kaj smo predlagali?
1. Celostno prometno načrtovanje kot stalni proces.
Predlagali smo jasnejše upravljavske in kakovostne standarde, med drugim smernice po načelih novega evropskega Bauhausa, obvezne presoje prometne varnosti s poudarkom na pešcih in kolesarjih, sistematično sodelovanje s civilno družbo ter umestitev Centra mobilnosti Maribor kot horizontalne podporne platforme OCPS.
2. Hoja kot osnovno merilo kakovosti mesta.
Med predlogi so bili celostna strategija hodljivosti, samodejne semaforske faze za pešce brez pogojevanja s pritiskom na tipko ter sistematičen pregled in izboljšanje varnosti prehodov in njihove razsvetljave.
3. Kolesarsko omrežje, ki deluje tudi v praksi.
Predlagali smo sistematično odpravljanje črnih točk, pilotni odsek kolesarske avtoceste, bolj prijazno in neposredno vodenje skozi križišča, kolesarjem prijazne semaforske režime, spodbude za e-kolesa ter nadgradnjo sistema MBajk.
4. Javni promet, ki je zanesljiv in enostaven za uporabo.
Poudarili smo, da mora biti pred dragimi tehnološkimi nadgradnjami v ospredju predvsem večja frekvenca, zanesljivost in uporabniška prijaznost. Predlagali smo tudi boljše realnočasovne informacije, privzeto integracijo Marprom kartic z IJPP, jasnejšo vlogo mestne in primestne železnice ter boljšo intermodalnost.
5. Motorni promet kot upravljan del mesta, ne njegovo izhodišče.
Predlogi so vključevali umirjanje prometa na mestnih vpadnicah, strožjo in bolj pravično parkirno politiko, posebno obravnavo velikih vozil, zmanjševanje avtomobilske rabe v okolici šol, razvoj souporabe vozil ter bolj sistemsko urejanje mestne logistike in zadnjega kilometra.
Zakaj je bil ta proces pomemben?
Akcijski načrt je tisti del strategije, kjer se splošni cilji prevedejo v konkretne ukrepe, odgovornosti, prioritete in časovnice. Prav zato je pomembno, da v njem niso samo pravilne usmeritve, ampak tudi ukrepi, ki so razumljivi, izvedljivi in povezani z dejanskimi problemi na ulicah.
Naš namen ni bil pripraviti seznama kritik, ampak prispevati k bolj uporabnemu dokumentu. Pri tem smo želeli pokazati tudi, da lahko vključevanje uporabnikov poteka strukturirano: od odprte razprave in zbiranja odzivov do konsolidacije predlogov in njihovega uradnega posredovanja pripravljavcem.
Projekt se nadaljuje tudi na terenu
Ker se je projekt začel šele v poznejši fazi priprave OCPS, se časovnica projektnih aktivnosti ne prekriva povsem s časovnico priprave strategije. Septembra 2026 bomo zato izvedli še dva terenska ogleda, na katerih bomo dodatno preverjali konkretne kolesarske povezave, konfliktne točke in uporabniško izkušnjo. Ugotovitve bomo povezali z dosedanjim zagovorniškim delom in jih uporabili pri zaključnih priporočilih projekta.
Kaj sledi?
Konsolidirani predlog popravkov je bil naš vsebinski prispevek v proces priprave OCPS. Koliko posameznih predlogov bo vključeno v končno oziroma izvedbeno različico akcijskega načrta, bomo lahko ocenili na podlagi sprejetega dokumenta in njegovega izvajanja. Tudi po sprejetju strategije bo zato pomembno spremljati, kako se zapisani ukrepi dejansko uresničujejo.
Preberi tudi: Vabilo na spletno delavnico: Skupaj preglejmo predlog Akcijskega načrta za kolesarski promet 2026–2032.
O projektu
Kolo v času podnebnih sprememb je projekt Mariborske kolesarske mreže, namenjen krepitvi vključevanja uporabniške perspektive v procese prometnega načrtovanja in odločanja. Projekt je del Podnebnega programa mreže Plan B za Slovenijo.
Podnebni program mreže Plan B za Slovenijo sofinancirata Eko sklad, j.s. in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Sklada za podnebne spremembe.
Za mnenja, stališča in predloge, predstavljene v okviru projekta in njegovih gradiv, smo odgovorni avtorji in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje in prostor ali Eko sklada, j.s.
