Kaj nam prinaša nova Celostna prometna strategija Maribora?

Pogled Mariborske kolesarske mreže

Mestna občina Maribor je pripravila novo Občinsko celostno prometno strategijo za obdobje 2026–2033. Gre za pomemben strateški dokument, ki določa, kako naj se v prihodnjih letih razvijajo promet, javni prostor, hoja, kolesarjenje, javni potniški promet, parkiranje in motorni promet v mestu.

Za Mariborsko kolesarsko mrežo je najpomembnejše, da strategija kolesarjenja ne obravnava več kot obrobne, rekreativne ali zgolj okoljske teme. Kolesarjenje je v dokumentu prepoznano kot eden od osnovnih stebrov mestnega prometnega sistema, skupaj s hojo, javnim potniškim prometom, celostnim prometnim načrtovanjem in upravljanjem motornega prometa.

To je pomemben premik. Toda strategija bo zares uspešna šele, če se bodo zapisani cilji v naslednjih letih dosledno prenesli v izvedbo, proračun, projekte in vsakodnevne odločitve o urejanju ulic.

Cilj: 60 odstotkov trajnostnih poti

Eden ključnih ciljev strategije je, da bi Maribor do leta 2032 dosegel 60-odstotni delež trajnostnih načinov potovanj. To pomeni več hoje, več kolesarjenja in več uporabe javnega potniškega prometa ter manjšo odvisnost od osebnega avtomobila.

To ni majhen cilj. Pomeni, da mora mesto postopoma spremeniti način, kako načrtuje ulice, križišča, soseske, javni prostor in dostop do vsakodnevnih storitev. Če želimo, da ljudje pogosteje hodijo, kolesarijo ali uporabljajo avtobus, morajo biti te možnosti varne, neposredne, udobne in časovno konkurenčne.

Kolesarjenje: od posameznih odsekov do povezane mreže

Za področje kolesarjenja strategija postavlja jasno vodilo: Maribor mora vzpostaviti udobno, varno in sklenjeno mrežo kolesarskih povezav, ki povezuje ključne točke mesta, primestja in lokalnih skupnosti.

To je bistveno. Kolesarskega mesta ne naredi nekaj lepih odsekov kolesarskih stez. Kolesarsko omrežje mora delovati od začetka do cilja: od doma do šole, službe, trgovine, zdravstvene ustanove, železniške postaje, avtobusnega postajališča ali mestnega središča.

Tudi strategija prepoznava, da je prav sklenjenost omrežja ena glavnih težav. Več kot polovica anketiranih ocenjuje, da kolesarske povezave niso sklenjene, še več pa jih opozarja na ovire na kolesarskih površinah. Velik delež ljudi se pri kolesarjenju ne počuti dovolj varno ali sproščeno. To potrjuje izkušnje številnih vsakodnevnih uporabnikov: ni dovolj, da infrastruktura obstaja, pomembno je, ali je uporabna v praksi.

Ali bi se po tej povezavi ljudje dejansko želeli vsakodnevno voziti s kolesom?

Kaj strategija konkretno obljublja za kolesarje?

Najpomembnejši del strategije je akcijski načrt. Ta za področje kolesarjenja predvideva več konkretnih ukrepov.

• ureditev oziroma nadgradnjo vsaj 5 kilometrov odsekov Dravske kolesarske poti, med drugim na odsekih Lent–Melje–Malečnik in Studenci–Ruše;
• vsaj 25 kilometrov novih ali izboljšanih kolesarskih povezav;
• nadgradnjo vsaj 15 križišč s kolesarskimi semaforji, detekcijo kolesarjev, ločenimi fazami in drugimi rešitvami za zmanjševanje konfliktov;
• sanacijo vsaj 15 kilometrov obstoječih kolesarskih površin;
• pripravo strokovne podlage oziroma kolesarskega masterplana;
• širitev sistema MBajk;
• vsaj 1000 novih parkirnih mest za kolesa;
• vsaj 3 varovane ali pokrite kolesarnice;
• polnilnice za e-kolesa, uvedbo Bicivlaka, izposojo tovornih koles ter podporo Centru mobilnosti Maribor.

Posebej pomembno je, da strategija predvideva nova parkirna mesta in varovane oziroma pokrite kolesarnice. Parkiranje koles ni podrobnost. Če pri šolah, javnih ustanovah, delovnih mestih, avtobusnih postajališčih in v mestnem središču ni varnega, dostopnega in kakovostnega parkiranja, kolo za veliko ljudi ne bo realna vsakodnevna izbira.

Kolesarjenje v šolo: velik potencial, ki ga še ne izkoriščamo

Strategija med merljivimi cilji navaja, da naj bi se delež otrok, ki v šolo prihajajo s kolesom, povečal s 3,3 % na 8 %. To je pomemben in dosegljiv cilj, vendar se ne bo zgodil sam od sebe. Potrebujemo varne šolske poti, umirjen promet v okolici šol, kakovostna kolesarska parkirišča, sodelovanje s šolami ter programe, kot je Bicivlak.

Na MKM že dalj časa opozarjamo, da je kolesarjenje med osnovnošolci v Mariboru še vedno izrazito podizkoriščeno. Če želimo, da otroci v šolo prihajajo bolj samostojno, zdravo in varno, jim moramo omogočiti pogoje, v katerih je kolo normalna in sprejemljiva izbira, ne pogum posameznih družin.

Hoja, drevesa in senca so del prometne politike

Ena od dobrih strani nove strategije je, da trajnostne mobilnosti ne razume samo kot prometno vprašanje, ampak jo povezuje tudi z javnim prostorom, zelenjem in kakovostjo bivanja.

Na področju hoje strategija predvideva urejanje varnih šolskih poti, nove in izboljšane pločnike, boljše prehode za pešce, urbano opremo, zelene koridorje in ukrepe za blaženje toplotnih otokov. To je pomembno, ker kakovost peš in kolesarske povezave ni odvisna samo od širine asfalta ali prometne signalizacije. Odvisna je tudi od sence, dreves, prijetnosti prostora in možnosti, da se ljudje po mestu premikajo brez nepotrebne izpostavljenosti vročini.

Zato bomo na MKM tudi v prihodnje spremljali, ali se pri prenovah ulic in kolesarskih povezav sistematično upošteva toplotno udobje uporabnikov. Dobra kolesarska pot ni samo varna in neposredna, ampak tudi prijetna za uporabo v realnih vremenskih razmerah.

Javni prevoz in kolo morata delovati skupaj

Strategija veliko prostora namenja tudi javnemu potniškemu prometu. Predvideni so boljše frekvence, hitrejše avtobusne povezave, prednost avtobusov v križiščih, večmodalne prestopne točke, razvoj P+R sistemov, možnost prevoza koles in mikromobilnostnih sredstev na delu vozil ter boljša digitalna podpora.

Za kolesarje je to pomembno, ker kolo in javni prevoz nista konkurenta. Sta zaveznika. Dober mestni prometni sistem omogoča, da človek del poti opravi s kolesom, del z avtobusom ali vlakom, kolo varno parkira pri postajališču ali ga uporabi za zadnji kilometer poti.

Manj avtomobilske odvisnosti pomeni boljši javni prostor

Strategija se dotika tudi motornega prometa in parkiranja. Pri tem je pomembno, da cilj ni preprosto “boj proti avtomobilom”, ampak boljša organizacija prometa in pravičnejša raba omejenega javnega prostora.

Med usmeritvami so umirjanje motornega prometa, zmanjševanje kratkih poti z avtomobilom, postopno zmanjševanje parkiranja na javnih površinah, razvoj parkirne politike, P+R ureditev in mestne logistike. To je pomembno, ker trajnostne mobilnosti ni mogoče doseči samo z dodajanjem novih površin za pešce in kolesarje tam, kjer slučajno ostane nekaj prostora. Javni prostor je omejen. Če želimo več prostora za varne pločnike, kolesarske poti, drevesa, avtobusne pasove in kakovostne ulice, bo treba ponekod prostor tudi drugače razporediti.

Strategija je dobra podlaga, ne pa še rezultat

Z vidika Mariborske kolesarske mreže je nova OCPS pomemben korak naprej. Dokument vsebuje cilje, ukrepe in številne usmeritve, ki jih v Mariboru že dolgo zagovarjamo: povezano kolesarsko omrežje, varna križišča, boljše parkiranje koles, razvoj MBajka, varne šolske poti, povezovanje kolesa z javnim prevozom, umirjanje prometa, več zelenja in boljše spremljanje podatkov.

A strategija sama po sebi še ne spremeni mesta. Spremembe bodo odvisne od tega, ali bodo ukrepi res izvedeni, ali bodo kakovostno projektirani, ali bodo imeli zagotovljeno financiranje in ali se bo njihov učinek redno spremljal.

• Ali se bo kolesarsko omrežje razvijalo kot povezana mreža ali kot zbirka posameznih odsekov?
• Ali bodo križišča urejena varno in predvidljivo za kolesarje?
• Ali bodo nova kolesarska parkirišča kakovostna, varna in uporabna?
• Ali bodo šolske poti res omogočale več samostojne hoje in kolesarjenja otrok?
• Ali bodo prenove ulic vključevale drevesa, senco in toplotno udobje?
• Ali bodo prometni podatki javno dostopni in uporabljeni za izboljšanje rešitev?
• Ali bo Center mobilnosti Maribor dobil stabilno vlogo pri informiranju, vključevanju javnosti in podpori uporabnikom?

Naš pogled: merilo uspeha bo vsakdanja uporabnost

Nova strategija Mariboru prinaša dobro osnovo. Zdaj pa je treba njene cilje prenesti na teren: v križišča, šolske poti, ulice, postajališča, kolesarnice, drevorede in vsakodnevne poti ljudi.

Merilo uspeha ne bo število strani v strategiji ali število kilometrov narisanih povezav. Merilo uspeha bo, ali bo več ljudi lahko vsakodnevno varno, udobno in neposredno prišlo do cilja brez avtomobila.

Maribor ima za to dobre pogoje. Ima primerno velikost, veliko kratkih poti, pomembno študentsko in delovno središče, reko Dravo, soseske, ki jih je mogoče bolje povezati, in vedno več ljudi, ki si želijo kakovostnejšega javnega prostora.

Celostna prometna strategija nam zato ne prinaša samo seznama projektov. Prinaša tudi jasno zavezo: da mora Maribor postati mesto, kjer so hoja, kolesarjenje in javni prevoz resnične, varne in konkurenčne izbire za vsakodnevno življenje.

Za Mariborsko kolesarsko mrežo bo ključno, da se ta zaveza v prihodnjih letih tudi uresniči.

---

Prispevek je nastal tudi v okviru projekta Kolo v času podnebnih sprememb, ki je del Podnebnega programa mreže Plan B za Slovenijo.