Pred prenovo poti ob Dravi: ohranimo senco, ki že deluje

Ko govorimo o prenovi poti ob Dravi, običajno najprej pomislimo na širino poti, podlago, razsvetljavo, urbano opremo in varnost. V času vse bolj vročih poletij pa postaja enako pomembno še eno vprašanje: koliko sence bo nova ureditev ponudila ljudem, ki se ob Dravi premikajo peš ali s kolesom? Prav na območju Lenta in Dravske kolesarske poti smo v okviru projekta Kolesarjenje pod krošnjami poleti izvedli več meritev površinskih temperatur. Rezultati so bili med najbolj zgovornimi v celotnem dosedanjem terenskem delu.

Skoraj 34 stopinj razlike na razmeroma majhnem območju

Meritve na Lentu smo izvajali med 13. in 14. uro, ko je temperatura zraka znašala približno 36 °C. Na neposredno osončenih površinah smo izmerili 52,2 °C na betonski površini in 59,6 °C na leseni površini brvi. Na bližnjem senčnem odseku Dravske kolesarske poti pod odraslimi drevesi pa je površina merila samo 25,8 °C. Razlika med najbolj segreto in senčeno izmerjeno površino je tako znašala skoraj 34 °C. To niso temperature zraka, temveč površin. Prav zato so za uporabniško izkušnjo pomembne: po mestu se premikamo nad asfaltom, betonom in drugimi materiali, ki so lahko na soncu bistveno bolj vroči od zraka okoli nas.

25,8 °C senca pod odraslimi drevesi
52,2 °C osončena betonska površina
59,6 °C osončena lesena površina

Odsek je pred prenovo

Mestna občina Maribor nadaljuje urejanje Dravske kolesarske poti skozi mesto. Po javno objavljenih informacijah je med drugim predvidena tudi ureditev odseka na desnem bregu Drave med Studenško in Splavarsko brvjo. Obstoječo povezavo danes že uporabljajo pešci in kolesarji, načrtovana ureditev pa vključuje širšo pot, razsvetljavo, urbano opremo in ozelenitev. Takšna prenova je dobra priložnost za izboljšanje povezave. Hkrati pa je pomembno, da pri načrtovanju ne izgubimo tistega, kar na posameznih delih poti že danes zelo dobro deluje: velikih odraslih dreves in neprekinjene sence.

Nova drevesa so pomembna, odraslih pa ne morejo takoj nadomestiti

Tudi prenovljeni Lent je v zadnjih letih dobil nova drevesa, kar je pomemben korak pri ozelenjevanju javnega prostora. Njihove krošnje pa so za zdaj še majhne, zato večji del odprtih površin v najbolj vročem delu dneva ostaja neposredno izpostavljen soncu. Nova zasaditev je naložba v prihodnost. Toda učinka odraslega drevesa z razvito krošnjo ni mogoče nadomestiti čez eno ali dve sezoni. Zato mora biti pri prenovah prvo vprašanje vedno tudi, katera obstoječa drevesa lahko ohranimo in kako lahko novo ureditev prilagodimo njihovemu dolgoročnemu razvoju.

Senca ni samo prijeten dodatek poti. V vročem mestu postaja del osnovne funkcionalnosti kakovostne peš in kolesarske infrastrukture.

Kaj odgovarja Mestna občina Maribor?

Na naš dopis glede posegov v vegetacijo in ohranjanja sence je Mestna občina Maribor odgovorila, da projekt ni zasnovan zgolj kot ureditev prometne infrastrukture, temveč kot celovita krajinskoarhitekturna ureditev obrečnega prostora. Po pojasnilu občine so sestavni del projekta tudi sanacija brežin, ohranjanje zelenega značaja desnega brega Drave ter nove zasaditve dreves, grmovnic, trajnic in plezalk. MOM navaja, da na trasi večinoma ne gre za urejen drevored, temveč za strmo pobočje s pretežno samoniklo zarastjo. Projekt zato ne določa preprostega razmerja med številom odstranjenih in ohranjenih dreves. Izven neposrednega območja gradbenega posega naj bi se obstoječa drevnina vrednotila posamično na terenu ob sodelovanju projektanta krajinske arhitekture in certificiranega arborista, drevesa, ki jih je mogoče ohraniti, pa naj bi se ustrezno zaščitila. Za drevesa, ki ostajajo, PZI po navedbah občine zahteva zaščito skladno s standardom SIST DIN 18920. Pri izvedbi je predvideno tudi sodelovanje ISA certificiranega arborista, ki naj bi spremljal prebiralno sečnjo, zaščito obstoječih dreves, pripravo rastišč in kakovost novih zasaditev.

Predvidenih je 107 novih dreves

Pomemben podatek iz odgovora MOM je, da projekt predvideva zasaditev 107 novih dreves:

• 40 trepetlik (Populus tremula),
• 34 maklenov (Acer campestre),
• 15 ostrolistnih javorjev (Acer platanoides),
• 8 velikih jesenov (Fraxinus excelsior) in
• 10 robinij (Robinia pseudoacacia).

Namen nove zasaditve je po pojasnilu občine tudi oblikovanje previsnih krošenj nad koridorjem kolesarske poti in ponovna vzpostavitev značaja poti ob vznožju z drevjem poraslega pobočja. Občina pri tem opozarja, da bo del zasaditev nad opornimi konstrukcijami odvisen od soglasja lastnikov zemljišč, saj vsa zemljišča niso v lasti MOM. Za območje pri Studenški brvi je predvidena posebna krajinska ureditev z redkeje postavljenimi drevesi in gozdnimi trajnicami, ki naj bi ustvarjala izmenjavo svetlobe in sence ter omogočala poglede proti Dravi.

Kaj iz odgovora še ni jasno?

Odgovor občine daje precej več informacij o končni krajinski zasnovi, vendar nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili, ostajajo brez povsem konkretnega odgovora. Ni navedeno število obstoječih dreves, ki bodo odstranjena, niti število tistih, ki bodo ohranjena. Prav tako iz odgovora ni razvidno, da bi bila pri projektiranju izdelana posebna kvantitativna ocena vpliva posega na senčenje peš in kolesarske površine. Občina se v odgovoru tudi ne opredeli neposredno do našega vprašanja glede cilja ničelne neto izgube urbanih zelenih površin in drevesnega pokrova iz 8. člena Uredbe (EU) 2024/1991. Zato bo pomembno spremljati, kako se bodo načrtovane zasaditve in ohranjanje obstoječih dreves dejansko izvedli na terenu ter kakšen bo končni učinek na senco ob poti.

Za nas zato ključno merilo uspeha ne bo samo število posajenih dreves, ampak tudi to, koliko uporabne sence bo pot dejansko ponujala v najbolj vročem delu leta.

Kaj bi morala dobra prenova upoštevati?

Na podlagi naših meritev je smiselno pri nadaljnjem načrtovanju posebej preveriti ohranjanje obstoječega drevesnega pokrova, zapolnjevanje večjih senčnih vrzeli, izbiro materialov, ki se manj pregrevajo, ter dovolj prostora za rast novih dreves. Pomembna je tudi kontinuiteta: nekaj posameznih dreves ne ustvari istega učinka kot povezana senčna poteza. Dravska kolesarska pot je pomembna vsakodnevna in rekreacijska povezava skozi Maribor ter del širše mednarodne poti ob Dravi. Če jo prenavljamo danes, jo je smiselno načrtovati za razmere, ki bodo v mestu v prihodnjih desetletjih še bolj vroče. Prihodnja kakovost poti se zato ne bo merila samo v metrih novega asfalta, ampak tudi v metrih uporabne sence.

Preberi tudi

Meritve na Dravski kolesarski poti so del širšega projekta Kolesarjenje pod krošnjami, v katerem raziskujemo vpliv sence in dreves na kakovost kolesarskih povezav v Mariboru.

→ Kolesarjenje pod krošnjami: kaj nam dosedanje meritve povedo o senci v mestu?
→ Kako hitro se segreva mesto?
→ Spoznaj projekt Kolesarjenje pod krošnjami

O projektu

Kolesarjenje pod krošnjami je projekt Mariborske kolesarske mreže v okviru Podnebnih akcij Podnebnega programa Mreže za prostor.

Projekt se izvaja v okviru Podnebnega programa Mreže za prostor, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Podnebnega sklada.

Za predstavljena mnenja so izključno odgovorni nosilci projekta in ne odražajo nujno stališč financerjev ali projektnih partnerjev.