Kako konkurenčna je danes železnica na območju Maribora in kaj bi bilo treba izboljšati, da bi postala resna alternativa avtomobilu? To je bilo eno osrednjih vprašanj projekta RailMB – Mestna železnica Maribor.
Projekt je raziskoval možnosti, da bi obstoječa železniška infrastruktura postala pomembnejši del vsakodnevne mobilnosti v Mariboru in širši regiji. Interdisciplinarna skupina je pri tem povezala prostorske analize, pregled postaj in postajališč, raziskovanje med uporabniki, analizo voznih redov ter primerjavo z drugimi mesti.
ℹ️ O projektu RailMB
RailMB – Mestna železnica Maribor je projekt, ki ga izvaja Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Mariborska kolesarska mreža (MKM) sodeluje kot partner iz delovnega okolja ter v projekt vnaša praktične izkušnje s področja trajnostne mobilnosti, lokalnega prometnega sistema in sodelovanja z deležniki.
Projekt je potekal od 1. februarja do 30. junija 2026 v okviru javnega razpisa Problemsko učenje študentov v delovno okolje: gospodarstvo, negospodarstvo in neprofitni sektor v lokalnem/regionalnem okolju 2024–2027, ki se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 in je sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+).
Kaj so povedali uporabniki?
V analiziranem vzorcu 48 odgovorov se je pokazalo, da vlak za velik del sodelujočih ni občasna izbira, ampak del vsakodnevne oziroma tedenske mobilnosti.
- 45,8 % anketiranih je vlak uporabljalo zelo pogosto – večkrat tedensko,
- 31,25 % pogosto – približno enkrat tedensko,
- do železniške postaje jih je 66,7 % prišlo peš,
- 16,7 % z avtobusom, 8,3 % z avtomobilom in 6,25 % s kolesom.
Med prednostmi so uporabniki pogosto izpostavljali udobje, mirnejšo vožnjo, nižje stroške in možnost, da se na poti izognejo zastojem. Hkrati pa so se v odgovorih ponavljale tudi podobne težave: zamude, prenizka frekvenca povezav, dolgi potovalni časi in zastarele garniture.
Postaja je del poti, ne samo točka na zemljevidu
RailMB se zato ni ukvarjal samo z vprašanjem, koliko vlakov vozi in kam. Pomemben del projekta je bil namenjen tudi temu, kako dobro so postaje in postajališča dostopna ter kako se povezujejo z drugimi načini potovanja.
Terenska analiza na relaciji Maribor Tabor–Dravograd je pokazala, da več obravnavanih postaj in postajališč ne dosega želene ravni dostopnosti in multimodalne opremljenosti. Med pogostimi pomanjkljivostmi so bile:
- manjkajoče ali neustrezne taktilne oznake,
- klančine, ki ne zagotavljajo dobre dostopnosti,
- pomanjkanje stojal oziroma varnih mest za kolesa,
- slabša navezava na avtobusni promet,
- neustrezna dostopnost za ljudi z omejeno mobilnostjo.
Analiza je hkrati pokazala tudi dobre primere. Maribor Tabor in Ruše tovarna sta se po uporabljenih kriterijih odrezala bistveno bolje, predvsem z vidika dostopnosti.
Železnica potrebuje dobre povezave z okolico
Ena pomembnejših ugotovitev projekta je preprosta: razvoj železnice ni samo vprašanje tirov in vlakov.
Če želimo, da bi ljudje vlak pogosteje uporabljali za vsakodnevne poti, mora biti celotna pot praktična – od doma do postaje, prestopa in nadaljevanja poti do končnega cilja.
To pomeni predvsem:
- pogostejše in bolj zanesljive povezave,
- boljše usklajevanje vlakov in avtobusov,
- varne peš in kolesarske povezave do postaj,
- kakovostne kolesarnice in možnosti Bike&Ride,
- urejena prestopna mesta,
- jasne informacije o prihodih, odhodih in zamudah.
Dobra železniška povezava se ne začne šele na peronu. Začne se pri tem, kako enostavno človek pride do postaje in kako lahko po izstopu nadaljuje svojo pot.
Kaj RailMB pomeni za Maribor?
Maribor ima pomembno prednost: velik del osnovne železniške infrastrukture že obstaja. Projekt RailMB je zato preverjal, kako bi lahko obstoječe proge in postaje bolje vključili v mestno in primestno mobilnost.
Rezultati kažejo, da potencial obstaja, vendar bo za resnejši premik od avtomobila k železnici treba izboljšati predvsem kakovost storitve, pogostost povezav, dostopnost postaj in povezovanje različnih načinov prevoza.
Projekt tako ne zaključuje razprave o mestni oziroma primestni železnici v Mariboru. Nasprotno – z zbranimi podatki, terenskimi ugotovitvami in izkušnjami uporabnikov daje bolj konkretno osnovo za nadaljnje načrtovanje.
Zaključne ugotovitve bomo predstavili v Evropskem tednu mobilnosti
Ključne rezultate projekta RailMB bomo 18. septembra 2026 ob 11. uri predstavili v Dvorani generala Maistra v okviru Evropskega tedna mobilnosti v Mariboru.
Predstavitev bo namenjena analizi območja štajerske in koroške železniške proge, potovalnim navadam in uporabniškim izkušnjam, železniškemu prometu ter priporočilom za nadaljnji razvoj mestne in primestne železniške mobilnosti.