Kolo v času podnebnih sprememb

Kako uporabniško izkušnjo prevesti v boljše prometno načrtovanje?

Prometna strategija nastaja v dokumentih, njeni učinki pa se pokažejo na ulici.

Kolesarska povezava je lahko na zemljevidu videti sklenjena, projekt je lahko formalno ustrezen, ukrep pa zapisan v akcijskem načrtu. Ko se po isti poti zapeljemo s kolesom, lahko hitro odkrijemo nekaj drugega: nenadno prekinitev, nevarno križišče, nelogično vodenje, konflikt s parkiranimi vozili ali odsek, po katerem se manj samozavesten kolesar preprosto ne želi peljati.

S projektom Kolo v času podnebnih sprememb zato povezujemo dve perspektivi, ki sta pri prometnem načrtovanju pogosto ločeni: strokovno načrtovanje in vsakodnevno uporabniško izkušnjo.

Naš cilj je uporabniško izkušnjo prevesti v obliko, ki lahko postane uporaben podatek in konkreten predlog v strokovni ter odločevalski razpravi.

Zakaj je projekt nastal?

Maribor ima dobre osnovne pogoje za vsakodnevno kolesarjenje: kompaktno urbano strukturo, razmeroma kratke razdalje in velik potencial za povečanje deleža poti, opravljenih s kolesom.

Toda kakovost kolesarskega sistema ni odvisna samo od skupnega števila kilometrov kolesarskih površin.

Pomembno je, ali so povezave sklenjene, neposredne, varne, udobne in razumljive. Posebej kritične so prekinitve omrežja, križišča, konfliktna mesta, neustrezno vodenje kolesarjev in rešitve, ki so na načrtu videti sprejemljive, v vsakodnevni uporabi pa ne delujejo dobro.

Ob pripravi nove Občinske celostne prometne strategije Mestne občine Maribor smo zato želeli okrepiti predvsem tisti del procesa, ki ga strateški dokument težko zajame sam: pogled ljudi, ki prometni sistem uporabljajo vsak dan.

Od komentarja do konkretnega predloga

Projekt ni zasnovan kot ena sama delavnica ali enkratni terenski ogled. Posamezne aktivnosti povezujemo v proces.

Uporabniki najprej pomagajo prepoznati težave in oceniti predlagane ukrepe. Opažanja nato preverjamo, strukturiramo in primerjamo s strokovnimi izhodišči. Iz posameznih pripomb oblikujemo konkretne predloge, ki jih je mogoče vključiti v razpravo s pripravljavci prometnih dokumentov, občinsko upravo in drugimi odločevalci. Nato se ponovno vračamo na teren in preverjamo, kako prometne povezave dejansko delujejo.

Uporabniška izkušnja → preverjanje → strokovna presoja → predlog → prometna odločitev → izvedba → ponovno preverjanje.

Takšen pristop omogoča, da sodelovanje javnosti ne ostane samo pri zbiranju mnenj.

Projekt se je prilagodil dejanskemu poteku OCPS

Prvotna projektna prijava je predvidevala zaporedje strokovnih terenskih ogledov, delavnico ter pripravo priporočil za novo prometno strategijo.

Ko se je projekt začel izvajati, pa je bil proces priprave OCPS Maribor že precej napredoval in je prešel predvsem v oblikovanje akcijskega načrta. Zato smo aktivnosti prilagodili fazi, v kateri je bilo še mogoče vsebinsko prispevati.

Namesto splošne razprave o tem, kakšna naj bo prihodnja strategija, smo se osredotočili na zelo konkretno vprašanje:

Ali so ukrepi, zapisani v akcijskem načrtu, dovolj kakovostni in ali odgovarjajo na težave, ki jih uporabniki zaznavajo na terenu?

S tem se osnovni namen projekta ni spremenil. Spremenil se je predvsem način, kako smo ga povezali z dejanskim procesom priprave strategije.

Skupaj smo pregledali akcijski načrt

Decembra 2025 smo organizirali spletno delavnico Skupaj preglejmo predlog Akcijskega načrta za kolesarski promet 2026–2032.

Delavnico smo odprli strokovni in zainteresirani javnosti. Skupaj smo pregledovali predlagane ukrepe, iskali vrzeli ter zbirali konkretne pripombe in predloge. Zbiranje odzivov se ni končalo z zaključkom dogodka, ampak smo omogočili tudi dodatne pisne odzive.

👉 Skupaj smo pregledali predlog Akcijskega načrta za kolesarski promet 2026–2032

Iz pripomb smo pripravili konsolidiran predlog

Naslednji korak je bil za projekt ključen.

Posameznih pripomb nismo pustili v zapisniku delavnice. Pregledali smo jih, primerjali, strokovno strukturirali in iz njih pripravili Celostna prometna strategija MOM – konsolidiran predlog popravkov akcijskega načrta.

Dokument smo posredovali pripravljavcem OCPS in Mestni občini Maribor kot strukturiran prispevek uporabnikov in civilne družbe.

Predlog ni obravnaval samo kolesarjenja. Posegel je v več prometnih stebrov in med drugim predlagal okrepitev sodelovanja z uporabniki, sistematične presoje prometne varnosti, izboljšanje pogojev za hojo, odpravljanje črnih točk za kolesarje, kakovostnejša križišča in semaforske ureditve, izboljšave javnega potniškega prometa ter spremembe na področju parkiranja in mestne logistike.

Pomembno pri tem je, da dokument predstavlja naše predloge za izboljšanje akcijskega načrta. Sam po sebi ne pomeni, da so bili vsi predlogi vključeni v končni dokument.

👉 Od delavnice do konkretnih predlogov: kaj smo predlagali v akcijskem načrtu CPS Maribor?

V tem članku je na voljo tudi celoten konsolidiran dokument, ki smo ga poslali mestu.

Od strategije nazaj na teren

Sprejetje strategije ni konec procesa.

Ukrep, zapisan v akcijskem načrtu, mora postati projekt. Projekt mora postati kakovostna prometna ureditev. Ta pa mora na koncu delovati za ljudi, ki jo uporabljajo.

Zato projekt vključuje tudi terensko preverjanje izbranih kolesarskih povezav in problematičnih točk.

Pri tem ne preverjamo samo, ali kolesarska infrastruktura formalno obstaja. Zanima nas predvsem, kako deluje celotna pot: kje se povezava prekine, kako je kolesar voden skozi križišče, kakšni so konflikti z drugimi udeleženci, koliko je razpoložljivega prostora in ali je rešitev razumljiva tudi človeku, ki se tam pelje prvič.

Vedno znova se vračamo k zelo praktičnemu kriteriju:

Ali bi se ljudje po tej povezavi dejansko želeli voziti?

👉 Kaj zemljevidi in načrti ne pokažejo o kolesarski infrastrukturi?

Kaj nam je pokazala nova OCPS?

Nova Občinska celostna prometna strategija Maribora predstavlja pomemben okvir za prometni razvoj mesta v prihodnjih letih.

Toda kakovost strategije se bo pokazala predvsem pri izvajanju.

Zato smo po njenem sprejetju posebej pogledali, kaj zapisani cilji in ukrepi pomenijo za razvoj kolesarskega omrežja ter kje bo treba v naslednjih letih posebno pozornost nameniti kakovosti izvedbe.

👉 Kaj nam prinaša nova Celostna prometna strategija Maribora?

Projekt tako postopoma prehaja od sodelovanja pri pripravi dokumenta k spremljanju tega, kako se strateške odločitve prevajajo v konkretne spremembe mesta.

Zakaj »v času podnebnih sprememb«?

Promet je pomemben del podnebnega vprašanja.

Če želimo zmanjševati odvisnost od avtomobila in emisije iz prometa, morajo hoja, kolesarjenje in javni prevoz postati resnično uporabne alternative za vsakodnevne poti.

Pri kolesarjenju zato ni dovolj ljudi zgolj spodbujati, naj uporabljajo kolo. Mesto mora ustvariti pogoje, v katerih je takšna odločitev varna, praktična in konkurenčna avtomobilu.

Boljše prometno načrtovanje, sklenjeno kolesarsko omrežje in kakovostnejše vključevanje uporabnikov so zato tudi del prehoda v nizkoogljično mobilnost.

Projekt ima hkrati širši namen: razviti način sodelovanja, pri katerem lahko civilna družba svoje vsakodnevno poznavanje mesta sistematično prevede v strokovno utemeljene predloge. Takšen model je mogoče uporabiti tudi pri drugih prometnih strategijah in v drugih mestih.

Kaj želimo s projektom pustiti za sabo?

Rezultat projekta zato ni samo posamezen dokument ali dogodek. Želimo okrepiti način dela, v katerem so uporabniki vključeni dovolj zgodaj, njihove izkušnje pa se sistematično preverjajo in prevajajo v konkretne predloge.

Za MKM je projekt pomemben tudi organizacijsko. Z njim razvijamo sposobnost povezovanja terenskega dela, vključevanja javnosti, strokovne analize in zagovorništva – področij, ki jih želimo tudi v prihodnje povezovati pri sodelovanju v prometnih in prostorskih procesih.

---

---

O projektu

Kolo v času podnebnih sprememb izvaja Mariborska kolesarska mreža v okviru Podnebnega programa mreže Plan B za Slovenijo.

Nosilec: Mariborska kolesarska mreža
Vrednost projekta: 5.000 €
Obdobje izvajanja: 2025–2026

Podnebni program mreže Plan B za Slovenijo sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo s sredstvi Sklada za podnebne spremembe.

Za mnenja, predstavljena v okviru projekta, so izključno odgovorni avtorji in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ali Eko sklada j.s.