Trajnostna mobilnost otrok postaja vse pomembnejši del načrtovanja varnih, zdravih in podnebno odpornih mest. Način, kako učenci prihajajo v šolo, ne vpliva le na prometne razmere v okolici šol, temveč tudi na njihovo telesno dejavnost, samostojnost, kakovost zraka in prometno varnost. Za učinkovito načrtovanje ukrepov pa ni dovolj zgolj spodbujanje aktivne mobilnosti – potrebno je razumeti dejanske razmere, ki učence pri izbiri načina prihoda spodbujajo ali ovirajo. Prav zato je Mariborska kolesarska mreža izvedla raziskavo potovalnih navad učencev devetih osnovnih šol v Mestni občini Maribor, katere ugotovitve predstavljajo izhodišče projekta Mapiranje kolesarjem prijaznih šol.
V raziskavi je sodelovalo približno 1.300 učencev 3., 5. in 7. razreda. Rezultati kažejo, da največ učencev v šolo prihaja peš (32,6 %), sledijo prihodi z osebnim avtomobilom (37 %) in javnim prevozom (17,8 %), medtem ko delež prihodov s kolesom znaša le 2,9 %. Čeprav hoja predstavlja pomemben delež trajnostne mobilnosti, ostaja uporaba osebnega avtomobila zelo visoka, kolesarjenje pa izrazito pod povprečjem njegovega potenciala.
Posebej zanimive so razlike med posameznimi šolami. Medtem ko na Osnovni šoli Janka Padežnika skoraj 17 % učencev prihaja s kolesom, je na Osnovni šoli Franceta Prešerna ta delež manj kot 1 %. Podobno se razlikujejo tudi deleži hoje in prihodov z avtomobilom. Takšna odstopanja kažejo, da potovalne navade niso odvisne zgolj od odločitev posameznikov ali njihovih družin, temveč predvsem od kakovosti šolskega okolja – prometne ureditve, varnosti dostopov, povezanosti kolesarskega omrežja, možnosti parkiranja koles ter odnosa šole do trajnostne mobilnosti.
Učenci OŠ Toneta Čufarja so narisali svoje poti v šolo. Leva risba: otrok, ki pride v šolo peš. Desna risba: otrok, ki ga v šolo pripeljejo z avtom. Raziskava (Varen prihod v šolo – preveritev ukrepov na OŠ Toneta Čufarja) Reneta Klemenčiča odkirva, kako način prihoda v šolo vpliva na otrokov pogled na okolico, gibanje in doživljanje dneva.
Prav te ugotovitve predstavljajo temelj novega projekta Mapiranje kolesarjem prijaznih šol, ki ga bo Mariborska kolesarska mreža izvajala med septembrom 2026 in februarjem 2027. Projekt bo analiziral štiri do pet osnovnih šol z različnimi deleži prihodov s kolesom ter skušal odgovoriti na vprašanje, zakaj so razlike med njimi tako velike. Poleg pregleda obstoječih podatkov bodo izvedeni terenski ogledi, analiza prometne in kolesarske infrastrukture, ocena varnosti šolskih poti, pregled kolesarnic in stojal ter intervjuji z vodstvi šol. Pomemben del projekta bo tudi vključevanje učencev in staršev, ki bodo z zemljevidnimi vajami in vprašalniki pomagali prepoznati nevarne točke, ovire ter predlagati izboljšave.
Ključni cilj projekta ni razvrščanje šol glede na uspešnost, temveč prepoznavanje dejavnikov, ki omogočajo ali zavirajo prihod v šolo s kolesom. Na podlagi primerjalne analize bodo pripravljena priporočila za Mestno občino Maribor, osnovne šole in druge deležnike, ki bodo usmerjena v izboljšanje prometne varnosti, kakovosti kolesarske infrastrukture in pogojev za aktivno mobilnost otrok. Metodologija bo zasnovana tako, da jo bo mogoče uporabiti tudi v drugih slovenskih občinah.
Raziskava potovalnih navad tako predstavlja več kot zgolj statistični pregled. Podatki razkrivajo, kje so največji izzivi in kje že obstajajo dobre prakse, projekt Mapiranje kolesarjem prijaznih šol pa bo tem ugotovitvam dodal prostorski in vsebinski kontekst. Šele povezava med podatki o potovalnih navadah in dejanskimi razmerami v prostoru omogoča pripravo strokovno utemeljenih ukrepov, ki lahko dolgoročno prispevajo k večjemu deležu kolesarjenja, zmanjšanju avtomobilskega prometa pred šolami ter ustvarjanju varnejšega in bolj zdravega okolja za otroke.
