Kolesarjenje pod krošnjami: kaj nam dosedanje meritve povedo o senci v mestu?

Meritve na različnih kolesarskih povezavah po Mariboru kažejo velike razlike med osončenimi in senčnimi površinami. V nekaterih primerih smo na dveh delih iste povezave izmerili skoraj 20 °C razlike, drugod pa je bila razlika med površino na soncu in v senci še bistveno večja. Dosedanji rezultati vse jasneje kažejo, da odrasla drevesa niso le estetski dodatek ulici, ampak pomemben del podnebno odporne kolesarske infrastrukture.

Ko govorimo o dobri kolesarski povezavi, običajno najprej pomislimo na varnost, povezanost, širino in kakovost površine. Projekt Kolesarjenje pod krošnjami pa odpira še eno vprašanje:

Kako prijetna je ista pot julija ali avgusta, ko se mestne površine segrejejo na 50, 60 ali celo več stopinj?

V zadnjih mesecih smo zato na različnih lokacijah po Mariboru merili temperaturo površin na soncu in v senci ter ob tem spremljali drevesni pokrov, zelenje, značilnosti kolesarske infrastrukture in uporabniško izkušnjo.

Na začetku projekta smo na Partizanski cesti pokazali, kako hitro se lahko običajen mestni pločnik čez dan segreje. Kasnejše meritve na različnih kolesarskih povezavah pa so omogočile še pomembnejšo primerjavo: kaj se zgodi, ko podobne površine postavimo v različna urbana okolja.

👉 Kako hitro se segreva mesto?

Kaj se doslej najbolj jasno kaže?

Iz meritev na različnih lokacijah se za zdaj ponavlja nekaj precej jasnih vzorcev:

• neposredno osončene asfaltne in tlakovane površine se lahko segrejejo nad 50 oziroma 60 °C;
• senca odraslih dreves lahko temperaturo površine zmanjša za 20 °C ali več;
• pomembna ni samo prisotnost posameznega drevesa, ampak predvsem kontinuiteta sence vzdolž poti;
• odraslega drevoreda nova zasaditev ne more nadomestiti takoj — učinek velike krošnje nastaja desetletja.

Prav zadnja ugotovitev postaja ena osrednjih tem projekta.

Več kot 20 stopinj razlike na isti ulici

Na Cesti proletarskih brigad smo na izbrani lokaciji izmerili:

49,8 °C na cestišču,
54,2 °C na osončeni fasadi,
in samo 28,4 °C na kolesarski površini v senci odraslih dreves.

Razlika med cestiščem na soncu in senčeno kolesarsko površino je bila tako več kot 21 °C.

Cesta proletarskih brigad sicer premore precej zelenja, vendar senca vzdolž povezave ni neprekinjena. Na nekaterih delih je med voziščem in površinami za pešce oziroma kolesarje že danes zeleni pas.

Prav takšni prostori so lahko pomembna priložnost za prihodnost: če se drevesa umeščajo premišljeno, lahko senco ustvarjajo tam, kjer jo ljudje dejansko potrebujejo — nad površinami, po katerih hodijo in kolesarijo.

Dva odseka iste povezave, dva popolnoma različna občutka

Še bolj neposreden primer smo našli na povezavi med Ulico heroja Šercerja in Borovo vasjo.

Na odprtem delu Šercerjeve ulice je ob kolesarski povezavi malo dreves. Na izpostavljeni kolesarski površini smo izmerili 50,7 °C.

Le nekoliko naprej, v Borovi vasi, pot poteka ob odraslem drevoredu, ki ustvarja gosto senco.

Na dveh delih praktično iste povezave smo tako dobili skoraj 20 °C razlike v temperaturi površine.

In razlika ni samo številka na termometru.

Ko z odprtega osončenega odseka zapelješ pod drevesne krošnje, se sprememba občuti takoj. Drevored hkrati izboljša občutek ločenosti od motornega prometa, kakovost javnega prostora in vizualno podobo ulice.

To je dober primer, zakaj pri ocenjevanju kolesarske povezave ni dovolj gledati samo, ali je nekje narisana kolesarska steza.

Smetanova kaže, kako lahko senca že danes dobro deluje

Tudi druge meritve projekta kažejo podoben vzorec.

Na Smetanovi ulici so se kot posebej prijetni pokazali odseki, kjer se združujejo razmeroma ozka ulica, stavbe in odrasla drevesa.

Takšna kombinacija zmanjša neposredno sončno obremenitev in ustvari precej prijetnejše okolje za hojo in kolesarjenje.

Nasprotno smo na bolj odprtih in močno osončenih povezavah redno zaznavali bistveno višje temperature površin.

To pomeni, da ni odločilen samo material kolesarske steze. Pomemben je celoten prostorski profil ulice.

Odraslih dreves ni mogoče nadomestiti čez noč

Ena najpomembnejših ugotovitev dosedanjega dela je zato pomen obstoječih odraslih dreves.

Nova zasaditev je nujna in mesta morajo saditi bistveno več dreves. Toda mlado drevo še vrsto let ne zagotavlja enakega učinka kot velika razvita krošnja.

Zato bi moralo načrtovanje prenov ulic vedno začeti tudi z vprašanjem:

Katera obstoječa drevesa lahko ohranimo?

In šele nato:

Kje moramo dodati nova drevesa, da bomo čez čas dobili povezano senčno potezo?

To je še posebej pomembno na ulicah in poteh, ki jih želimo razvijati kot glavne peš in kolesarske povezave.

Lent pokaže, zakaj je to pomembno tudi pri prenovah

Na območju Lenta in Dravske kolesarske poti smo na razmeroma majhnem območju izmerili eno največjih razlik doslej.

Na senčnem odseku pod odraslimi drevesi je površina merila 25,8 °C, na bližnji neposredno osončeni površini pa vse do 59,6 °C.

Razlika je znašala skoraj 34 °C.

Ta primer je še posebej pomemben, ker je del Dravske kolesarske poti trenutno v postopku prenove.

Zato smo meritve povezali tudi z zelo konkretnim vprašanjem: kako pri prenovi izboljšati infrastrukturo, ne da bi izgubili senco, ki na posameznih odsekih že danes zelo dobro deluje.

👉 Pred prenovo poti ob Dravi: ohranimo senco, ki že deluje

Senca ne nadomesti varne infrastrukture

Pomembno je tudi, česa projekt ne govori.

Drevesa ne morejo nadomestiti dobre kolesarske infrastrukture.

Pot mora biti najprej varna, povezana, neposredna in razumljiva. Šele nato lahko govorimo o dodatnih elementih kakovosti.

Toda v mestu, kjer bodo vročinski valovi vse pogostejši, je toplotno udobje vedno manj “dodatek” in vedno bolj osnovni del uporabnosti prostora.

Dobro vprašanje za prihodnje projekte zato ni več samo:

Kje bo potekala kolesarska povezava?

ampak tudi:

Kako bo ta povezava delovala sredi poletja ob treh popoldne?

Od meritev proti konkretnim predlogom

Projekt se zato ne konča pri termometru.

Meritve uporabljamo kot izhodišče za terenske preglede in razmislek o konkretnih ukrepih:

kje je pomembno predvsem ohraniti obstoječa odrasla drevesa, kje obstajajo večje senčne vrzeli, kje je mogoče drevored dopolniti in kje bi bilo treba zeleno in prometno infrastrukturo načrtovati bolj povezano.

Cilj ni izdelati lestvice »najboljših« in »najslabših« ulic.

Bolj pomembno je prepoznati rešitve, ki že delujejo, in jih prenesti tudi na druge dele mesta.

Na primeru Dravske kolesarske poti smo že naredili naslednji korak: meritve smo povezali s konkretnim projektom prenove in občino vprašali, kako bo pri posegu zaščitena obstoječa vegetacija ter koliko nove sence bo pot ponudila v prihodnje.

Takšen pristop želimo uporabljati tudi pri drugih prenovah.

Spremljajte projekt Kolesarjenje pod krošnjami

Ta članek je del serije vsebin projekta Kolesarjenje pod krošnjami.

👉 Kolesarjenje pod krošnjami – projekt, meritve in aktualni rezultati

👉 Kako hitro se segreva mesto?

👉 Pred prenovo poti ob Dravi: ohranimo senco, ki že deluje

V naslednjem koraku bomo rezultate različnih tras povezali v skupne ugotovitve in predloge za bolj senčne, prijetne in na vročino odporne kolesarske povezave v Mariboru.

---

O projektu

Kolesarjenje pod krošnjami je projekt Mariborske kolesarske mreže v okviru Podnebnih akcij Podnebnega programa Mreže za prostor.

Projekt se izvaja v okviru Podnebnega programa Mreže za prostor, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Podnebnega sklada.

Za predstavljena mnenja so izključno odgovorni nosilci projekta in ne odražajo nujno stališč financerjev ali projektnih partnerjev.