Evropski teden mobilnosti 2026 v Mariboru: dogodki so za nami, delo se nadaljuje
Evropski teden mobilnosti 2026 je povezal množične dogodke, vsakodnevno kolesarjenje, raziskovanje mesta in strokovno razpravo o prihodnosti mobilnosti. Povzemamo glavne utrinke tedna in teme, ki jih pri MKM nadaljujemo tudi po njegovem zaključku.
Evropski teden mobilnosti 2026 je za nami. Med 16. in 22. septembrom so se v Mariboru zvrstili dogodki, vožnje, predstavitve in razprave o hoji, kolesarjenju, javnem prevozu, dostopnosti in kakovosti javnega prostora. Pri Mariborski kolesarski mreži smo sodelovali pri več aktivnostih – od skupinskih voženj in vodenega raziskovanja mesta do zajtrka za kolesarje in strokovnega posveta o prihodnosti kolesarjenja v Mariboru.
Letošnja tema Mobilnost za vse je opozorila na nekaj, kar pri prometu pogosto spregledamo: mobilnost ni samo vprašanje infrastrukture in vozil. Je vprašanje tega, ali lahko ljudje svoje vsakodnevne poti opravijo varno, samostojno in na način, ki jim omogoča dostop do mesta.
Za MKM je bil letošnji Evropski teden mobilnosti predvsem priložnost, da različne vidike trajnostne mobilnosti povežemo z vprašanji, s katerimi se ukvarjamo skozi vse leto.
Foto: Marko Pigac
Ko mesto za nekaj ur zadiha drugače
Eden najbolj živahnih trenutkov letošnjega Evropskega tedna mobilnosti je bilo ZZRolano mesto.
Dogodka nismo organizirali, smo pa se ga z veseljem udeležili – skupaj z množico ljudi na rolerjih, kotalkah, kolesih in drugih kolesih.
Ko se za nekaj ur ulice zaprejo za motorni promet in se po mestu ob glasbi premika velika skupina ljudi, je občutek povsem drugačen kot pri običajni vožnji skozi mesto. Prostor, ki ga sicer večinoma povezujemo s prometom, postane prostor gibanja, druženja in skupne izkušnje.
Ob lepem vremenu, glasbi in množici ljudi je bilo zelo preprosto razumeti, zakaj so takšni dogodki tako privlačni. Mesto lahko doživimo drugače, ko se nam ni treba ves čas prilagajati toku avtomobilskega prometa.
Za nas je bil to tudi eden tistih trenutkov Evropskega tedna mobilnosti, ko ideje o drugačni rabi mestnega prostora niso ostale samo tema predavanj in strategij, ampak jih je bilo mogoče za nekaj ur dejansko občutiti na ulici.
Tudi regionalne povezave štejejo
V soboto smo se skupaj z RRA Podravje – Maribor odpravili tudi na skupinsko kolesarjenje po Dravski kolesarski poti med Mariborom in Ptujem.
Takšne vožnje niso samo rekreacija. So tudi priložnost, da regionalno kolesarsko povezavo doživimo kot uporabniki in preverimo, kako dobro povezuje mesta, naselja in posamezne cilje ob poti.
Dravska kolesarska pot ima pri razvoju kolesarjenja v širšem mariborskem prostoru pomembno vlogo, saj združuje vsakodnevno mobilnost, rekreacijo in turizem.
Zgodovina mesta in teren v isti vožnji
V ponedeljek smo skupaj z Muzejem narodne osvoboditve Maribor pripravili voden kolesarski ogled znamenitosti Maribora.
Kolo je pri takšnem dogodku več kot samo način premikanja med posameznimi točkami. Omogoča, da mesto povežemo v celoto – dovolj hitro, da v eni vožnji obiščemo več lokacij, in dovolj počasi, da prostor tudi dejansko opazujemo.
Tokrat smo vožnjo izkoristili še za nekaj drugega.
V okviru projekta Kolo v času podnebnih sprememb smo jo povezali z dodatnim terenskim pregledom kolesarskih povezav v mestnem središču. Med vožnjo smo bili zato pozorni tudi na to, kako posamezne rešitve delujejo z vidika človeka na kolesu: kje je nadaljevanje povezave jasno, kje nastanejo prekinitve ali konfliktne točke in kje se uporabniška izkušnja razlikuje od tega, kar pokaže načrt ali zemljevid.
S tem nadaljujemo pristop, ki smo ga v projektu uporabljali že pri prejšnjih terenskih ogledih: infrastrukture ne ocenjujemo samo po tem, ali formalno obstaja, ampak predvsem po tem, kako deluje kot del celotne poti.
Ugotovitve tega terenskega ogleda bomo skupaj s konkretnimi lokacijami podrobneje predstavili v posebnem članku.
→ Kaj zemljevidi in načrti ne pokažejo o kolesarski infrastrukturi?
Foto: Josip Rotar
Zajtrk za kolesarje: jutro za tiste, ki mesto že vsak dan vozijo s kolesom
Zadnji dan Evropskega tedna mobilnosti smo na Glavnem trgu pripravili Zajtrk za kolesarje.
Gre za preprosto akcijo z zelo jasno idejo: ljudem, ki se že vsakodnevno vozijo s kolesom v službo, šolo, na fakulteto ali po opravkih, namenimo nekaj pozornosti, zajtrk in predvsem prostor za pogovor.
In prav pogovori so pogosto najzanimivejši del takšnega dogodka.
Ljudje prinesejo s seboj vsakodnevne izkušnje: povedo, kje jim določena povezava dobro služi, kje se morajo znajti po svoje, katera križišča so neprijetna, kje manjka stojalo ali kje se je ureditev izboljšala.
Za MKM je tak stik s skupnostjo pomemben tudi zato, ker uporabniške izkušnje kasneje vključujemo v terensko delo, analize in zagovorniške pobude.
Zajtrk za kolesarje zato ni samo promocija kolesarjenja. Je tudi priložnost, da poslušamo ljudi, ki kolesarsko mesto vsak dan že živijo.
Foto: Andreas Smrdel
Od kilometrov do uporabniške izkušnje
Osrednji strokovni poudarek letošnjega Evropskega tedna mobilnosti je bil za MKM strokovni posvet o kolesarski infrastrukturi, dostopnosti in kakovosti javnega prostora v Dvorani generala Maistra.
Na enem mestu smo povezali štiri različne podatkovne poglede na kolesarjenje v Mariboru:
- stanje in načrtovani razvoj kolesarskega omrežja,
- uporabo sistema izposoje koles MBajk,
- vpliv vročine in sence na kakovost kolesarskih povezav,
- ter potovalne navade mariborskih osnovnošolcev in pogoje za prihod v šolo.
Čeprav so predstavitve izhajale iz zelo različnih podatkov, so se povezale v skupno vprašanje:
Ni dovolj vedeti, koliko infrastrukture imamo. Vedeti moramo tudi, kako dobro deluje za ljudi, ki jo vsak dan uporabljajo.
Pri kolesarskem omrežju to pomeni sklenjenost, varnost, neposrednost in razumljivost povezav. Pri MBajku podatke o tem, kako se ljudje dejansko premikajo po mestu. Pri projektu Kolesarjenje pod krošnjami vprašanje, kako bo infrastruktura delovala v vedno bolj vročem mestu. Pri šolskih poteh pa vprašanje, zakaj so pogoji za samostojen in aktiven prihod otrok pri nekaterih šolah bistveno boljši kot pri drugih.
Celoten povzetek posveta, ključne podatke in predstavitve smo zbrali v posebnem članku.
→ Od kilometrov do uporabniške izkušnje: kaj je pokazal strokovni posvet o kolesarjenju v Mariboru?
Senca postaja del infrastrukture prihodnosti
Ena od tem posveta je bilo tudi Kolesarjenje pod krošnjami, projekt, pri katerem smo poleti na različnih lokacijah spremljali razlike med osončenimi in senčnimi kolesarskimi površinami.
Meritve so pokazale zelo velike razlike v temperaturah površin. Toda projekt pravzaprav ni samo projekt o vročini.
Odpira precej širše vprašanje:
Kako bomo mesta in prometno infrastrukturo prilagodili podnebnim razmeram prihodnosti?
Pri hoji in kolesarjenju so ljudje neposredno izpostavljeni vremenskim razmeram. Ko postajajo vročinski valovi izrazitejši, zato ni več dovolj razmišljati samo o širini kolesarske steze, asfaltu ali prometni signalizaciji.
Pomembni postajajo tudi senca, drevesa, zelene površine, pitniki in možnosti za počitek.
To pomeni, da moramo drevesa ob prometnih površinah vedno bolj razumeti kot del podnebne infrastrukture mesta.
Novo zasajeno drevo je pomembna naložba v prihodnost. Toda odraslo drevo že danes zagotavlja senco in mikroklimatski učinek, ki ga nova zasaditev še desetletja ne more v celoti nadomestiti.
Zato je vprašanje ohranjanja odraslih dreves neposredno povezano tudi z vprašanjem kakovosti prihodnjih kolesarskih in peš povezav.
Drevesa niso dekoracija ob prometni infrastrukturi. V vročem mestu postajajo njen sestavni del.
Od podatkov o šolah zdaj na teren
Na posvetu smo predstavili tudi analizo prihodov učencev v mariborske osnovne šole za leto 2025.
Ta nam daje prvo podatkovno sliko o tem, kako otroci prihajajo v šolo in kako velike so razlike med posameznimi šolami.
Toda podatki nam povedo predvsem, kaj se dogaja.
Ne povedo pa še dovolj dobro, zakaj.
Prav zato analiza predstavlja izhodišče za projekt Mapiranje kolesarjem prijaznih šol, pri katerem bomo v naslednjih mesecih šli neposredno na teren.
Na izbranih šolah bomo pregledali njihove dostope in neposredno okolico, preverili kolesarsko infrastrukturo in parkiranje koles, izvedli intervjuje z vodstvi šol ter delavnice z učenci. Pogled učencev in šol bomo dopolnili tudi z odzivi staršev.
Cilj ni izdelati lestvice najboljših in najslabših šol.
Želimo razumeti, kateri pogoji otrokom omogočajo varen in čim bolj samostojen prihod v šolo ter katere ovire jih pri tem omejujejo.
Tako bomo iz podatkov za leto 2025 prešli na uporabniško izkušnjo in konkretne razmere pri posameznih šolah.
Foto: Josip Rotar
Mobilnost za vse tudi po koncu tedna
Evropski teden mobilnosti lahko za nekaj dni spremeni način, kako uporabljamo mestne ulice in kako govorimo o prometu.
Toda njegov pravi učinek se pokaže šele po 22. septembru.
Za MKM Mobilnost za vse pomeni mesto, v katerem lahko otrok varno in čim bolj samostojno pride v šolo, starejši človek opravi vsakodnevno pot, oseba z oviranostjo uporablja javni prostor brez nepotrebnih ovir, javni prevoz predstavlja uporabno izbiro in je kolo varen ter konkurenčen način vsakodnevne mobilnosti.
Letošnji ETM nam je ponudil nekaj lepih trenutkov – množico ljudi na zaprtih ulicah, skupinske vožnje, pogovore ob zajtrku in strokovno razpravo o prihodnosti kolesarjenja.
Za nas pa so najpomembnejša vprašanja, ki ostanejo po njem.
Nadaljujemo terensko preverjanje kolesarskih povezav v projektu Kolo v času podnebnih sprememb, raziskovanje podnebne odpornosti v projektu Kolesarjenje pod krošnjami, delo z osnovnimi šolami v projektu Mapiranje kolesarjem prijaznih šol ter spremljanje razvoja kolesarskega omrežja in izvajanja prometnih ukrepov v Mariboru.
Evropski teden mobilnosti 2026 je končan. Delo za bolj dostopno, varno in prijetno mesto pa se nadaljuje.
Program ETM 2026 – arhiv
Evropski teden mobilnosti je v Mariboru potekal med 16. in 22. septembrom 2026. Celoten program dogodkov ostaja dostopen na spletni strani Mestne občine Maribor.