Tradicionalno kolesarjenje iz Gradca v Maribor, ki ga skupaj z Fahrrad Küche Graz prirejamo v februarju, je v letu 2023 potekalo 18. v mesecu, na pustno soboto. Sproščeni naravi dogodka, ki temelji na druženju kolesarskih zanesenjakov obeh mest, pritiče petkov uvod ob pivu in zanimivih kolesarskih debatah v prostorih Graške bajk kuhne. Iz Maribora se je tako letos v petek odpravila v Gradec do sedaj najštevilčnejša delegacija 10 nadobudnežev. Letošnje petkovo druženje nam bo kakopak ostalo v spominu po »zanimivih« ribjih prigrizkih in pa že tradicionalnem turnirju v ročnem nogometu.
Slovencem so nam v tem letu zagodle Slovenske železnice, ki v primernem sobotnem terminu niso imele na voljo vlaka, ki bi omogočal prevoz tako kolesarjev kot njihovih koles. Upamo, da bo naslednje leto temu drugače in bo lahko udeležba s slovenske strani, ki tudi v letošnji izvedbi s 16 kolesarji ni bila zanemarljiva, primerno večja. Zagato so nekateri rešili s prevozom do Špilja in nato nadaljevali z vlakom avstrijskih železnic do Gradca, eden izmed udeležencev pa je štart prestavil kar v Maribor in se s skupino srečal na pol poti v Lipnici, kjer je obrnil in opravil še z drugo (isto) polovico, za prvenstveno izvedbo tako imenovanega Leibniborja.
Vreme nam je v letošnji izvedbi Grazibora šlo zelo na roke, saj smo se prebudili v prelepo sončno sobotno jutro. Zbirno mesto pred Kunsthaus-om je že pol ure pred dogodkom bilo polno kolesarskih navdušencev. Nekateri so pustni soboti na čast bili našemljeni, vsem čakajočim pa je bila skupna dobra volja in pričakovanje pričetka kolesarjenja. Kuno, maskota Grazibora in graške bajk kuhne se je tudi v tem letu potrudil in spisal zanimiv, a hkrati težko dojemljiv izdelek, ki ga je pred kolesarjenjem razdelil udeležencem, skupaj z žvečilno za svež zadah na poti. »Ppppfffffiiiiii, ppppfffffiiiiii« je zapiskal Kuno na svojo piščalko in nam dal znak, da se spektakel začne. Štart vedno zaznamuje mini kolesarska parada, saj je udeležencev tokratne izvedbe bilo kar okoli 80. Tako smo privabili marsikateri pogled, ko smo kolesarili čez mesto do nam ljube poti ob Muri, kateri smo nato sledili lep čas. Graziborja si brez veliko postankov, glasbe iz zvočnikov in obilo dobre volje sploh ne predstavljamo. Graziborski devičniki so nad takšnim načinom kolesarjenja bili presenečeni a za to nič kaj manj navdušeni. Pot ob Muri nas vedno navduši, letos pa nas je še posebej impresioniral postanek ob Wildonskem jezeru, kjer bi se ob prečudovitem vremenu lahko zadržali bistveno dlje, a nas je Maribor klical na ves glas. Zaključek poti do Maribora postreže vedno s kolesarskimi izzivi. Tisti, ki so bili na Graziboru prvič so si bili enotni, da si niso mislili, da se cesta, ki vodi do meje in nato do Šentilja komaj opazno cel čas vzpenja. No, sedaj vedo to tudi oni. Tik pred zadnjim izzivom, Košaškim klancem, se moremo kolesarji vedno prebiti čez rdeče živo blato podvoza pod pesniškim rondojem oz. avtocesto. Kako pride do tega fenomena ni jasno nikomur, pa tudi zakaj se to ne odpravi ne. Polepšani z rdečim blatom smo se znašli pred kratkim vzponom, kateremu je sledil spust čez kolesarsko stezo razdejano s koreninami, kateri bi lahko bil del Svetovnega pokala v downhillu na Pohorju. In že smo se znašli pred zadnjim izzivom, Košaškim klancem, ki se po lahkotnem kolesarjenju čez dan zdi resna ovira. Vsakemu vzponu sledi spust in naš se je res lepo odvil vse do Partizanske ceste 21., kjer je že čakala enolončnica, pivo in pa nagradni šnops. Dvorišče Centra mobilnosti Maribor je bilo polno kolesarjev, ki so obujali spomine na takšne in drugačne kolesarske dogodivščine. Idejni vodja Grazibora Kuno je vse, ki so uspešno prišli na cilj obdaril z karto za med napere (spokecard) z motivom Grazibor 2023. Hitro je napočil trenutek, ko je večina avstrijskih zanesenjakov odšla proti železniški postaji in na vlak za Gradec. Mariborski del organizacijske ekipe si je lahko oddahnil, še en uspešen Grazibor je bil za nami! Govori se, da je neformalni del dogodka trajal še dlje, do kdaj, pa raje ob drugi priložnosti!
Se vidimo naslednje leto!