Grazibor2018 (izpoved ruskega trola)

Kolesarji Maribora in Gradca so se že 7. leto zapored srečali na zimskem kolesarjenju ter poskrbeli, da so se geopolitična vprašanja na obeh straneh meje primerno umestila v ta prostor in čas.

»Maribor je drugo največje mesto v Sloveniji in Gradec je drugo največje mesto v Avstriji. Obe mesti se nahajata v Evropi. Obe mesti sta bili Evropski prestolnici kulture. Gradec leta 2003 in Maribor leta 2012. Obe mesti se nahajata na planetu Zemlja. Planet Zemlja je ravna plošča, ki plava skozi vesolje na hrbtu štirih slonov, ti pa jahajo na želvi velikanki neznanega spola.« Tako je na startu pred Kunsthaus Graz bilo razloženo vsem udeležencem Grazibora, ki je že 7. zapored povezal Gradec in Maribor s kolesi.
Kot je zagotavljal eden izmed organizatorjev Grazibora, ki je želel ostati neimenovan, naj bi se posebna skupina EU za boj proti Ruskim internetnim hekerjem, imenovana East StratCom Team, dokopala do pretresljivih informacij z daljnosežnimi posledicami za naše dojemanje sveta. Želva velikanka, ki nosi planet Zemlja na svojem hrbtu, se nahaja v posebnem studiu tovarne trolov na Ulici Savuškina 55 v ruskem mestu Sankt Petersburg. Studio je obdan s temnimi stenami na katerih je projicirana podoba nam znanega vesolja, s planeti, Soncem in oddaljenimi galaksijami. Stavba v kateri se nahaja studio izmišljenega vesolja, kot ga je v svojih fantazijskih delih opisoval angleški pisatelj Terry Pratchett, navzven ne privlači nikakršne pozornosti, v njeni notranjosti pa se skriva Ruska trol fabrika. Zahodni mediji tej Ruski agenciji za raziskave interneta (Агентство интернет-исследований) pripisujejo odgovornost za vpliv na javno mnenje, medije, škandale, izzide volitev in športnih dogodkov, gibanje borznih indeksov, cene kriptovalut ipd. V tem glavnem štabu Ruske trol armade se nenehno nahaja na stotine oseb, katerim glavna naloga je viseti na internetu in izvajati prikrito cyber vojno proti vsem, ki bi kakorkoli želeli prekrižati načrte Putinu in Rusiji.
Grazibor 2018 je udeležence vabil v dve nasprotni rivalski skupini: East StratCom Team (ESCT) in Ruska trol armada – Russische Troll Armee Gruppe (RTAG). V prvo skupino so se povezali zagovorniki zahodnih civilizacijskih vrednot in se s tem zavezali k Fair Playu ter poštenemu pristopu do športa. V drugo skupino so se pod raznimi lažnimi identitetami (po vzoru desničarskih forumskih komentatorjev) povezali privrženci boljševizma, s sistematično podporo države in njenih prepovedanih poživil. Seveda je prva skupina zaradi hendikepa imela bistveno krajšo in lažjo pot, kot druga, ki je takoj v štartu prejela kazenski krog preko območja posejanega s hribi. Med tem je prva skupina izkoristila trenutek in še dodatno ozaveščala o nevarnostih boljševizacije družbe, brez kršenja človekovih pravic in občutkov ljudi iz LGBT (kar zagotovo ni lahko). Na koncu sta obe skupini prispeli v Maribor, odločitev o zmagovalcu pa naj bi pokazali šele urinski testi, ki v času pisanja tega dopisa še niso uradno potrjeni.

Organizatorji tega dogodka so se sedaj zavili v molk in ne priznavajo, da je sploh šlo za kakršenkoli dogodek. Še manj priznavajo, da je bila to kakršnakoli tekma. Vsak naj bi šel le na zimsko vožnjo od Gradca do Maribora, vozil naj bi za sebe, med potjo pa srečal nekaj ljudi, ki so se naključno peljali v isti smeri.
Med strokovnjaki za subkulturne študije in samimi pripadniki kolesarske subkulture velja prepričanje, da gre za še neodkrito vejo subkulture znotraj same subkulture. Za pripadnike te podzvrsti kolesarjev je značilno predvsem to, da imajo radi vožnjo s kolesi, zlasti v zimskem in nočnem času. Tako ni nič nenavadnega, da se je med njimi našel tudi takšen, ki je najprej iz Gradca prispel v Maribor, nato pa, po toplem čaju, s kolesom oddrvel v smeri proti Zagrebu. Zanj je vožnja pri -10 stopinj Celzija večji užitek, kot pri + 10 stopinjah C. Znano je tudi, da pripadniki te podskupine imajo nekakšna zbirališča v vlažnih kleteh in drvarnicah, ki jih za silo preuredijo in iz njih naredijo skupnostne kolesarske delavnice, imenovane Bike Kitchen (Bajk kuhna). V njih izvajajo redne programe, kamor se ljudje prihajajo učit popravljati svoja kolesa. V Gradcu je to Fahrad Kuche, v Mariboru Bajk kuhna, v Zagrebu pa Biciklopopravljaona. Občasno se ti skriti kolesarji pojavijo tudi na ulicah na dogodkih, kot so Critical mass oz. Kritična masa. Gre za skupinske vožnje kolesarjev, v prvi vrsti namenjene manifestiranju prisotnosti kolesarjev v prometu. Takšne vožnje so v kolesarsko subkulturo vnesli Bike Messengerji oz. dostavljavci s kolesi, ki so želeli opozoriti na dejstvo, da so kolesarji sestavni del prometa in ne ovire v prometu. V Gradcu tako obstaja kar nekaj podjetij, ki se ukvarjajo s kolesarsko dostavo. Med najbolj znanimi je recimo Pink Pedals.
V času, ko so kolesarji s kolesarskimi stezami spet na dnevnem redu raznih razvojnih dokumentov in projektov, so takšni (ne)dogodki morda za marsikoga absurdni in nepotrebni. Vendar pa se je ravno danes v času potrošništva, ko vsi potrpežljivo čakamo v vrstah nakupovalnih centrov ali smučišč, potrebno vprašati, v kakšnem svetu to živimo. Smo vsi le udeleženci veličastne predstave v izmišljenem vesolju studia na Ulici Savuškina 55? In ali onkraj tega studia sploh karkoli obstaja? Če zaradi vpliva trolov iz kibernetske vojske ne moremo izvedeti resnice, pa se lahko vsaj enkrat na leto odklopimo od izkrivljene realnosti. V eksistencialističnem pogledu je to lahko tudi izkrivljena realnost o nas samih. O lastni samopodobi, ki nam jo preko socialnih omrežij z všečki in komentarji gradijo navidezni prijatelji. Kdo sploh sem? Kaj v življenju počnem? S kom živim? S kom se družim? Kaj kupujem? V kaj verjamem?

Grazibor je tak primer. Njegov namen ni iskanje pobega iz fakereality studia, ampak v tem mikrookolju razbijati zabetonirane predstave o tem kaj je sploh možno. Da smo del neke realnosti od katere ne smemo bežati, ampak jo moramo spreminjati. Grazibor razbija stereotipe o tem, da pozimi ni možno kolesariti. In da za sodelovanje med dvema mestoma kot sta Gradec in Maribor, ne potrebuješ projektnih prijav, ampak žive, dovolj pogumne ljudi, da to prijateljstvo prakticirajo.