Terenski ogled – marec 2018 (foto)

Prvi vikend po koncu ledene dobe v Mariboru. Sneg se je stopil in sonce je že ogrelo ozračje. Stoječa voda v cestnih luknjah, odloženi kupi umazanega snega, drobni pesek in pasji iztrebki so bilanca pravkar zaključene zime. Napočil je čas za prvi ogled stanja na terenu. S kolesom!

Maribor, Koroški most
Maribor, Koroški most

Čas ogleda: Sobota, 10.3.2018, 12:00 – 14:00

Vreme: Sončno, kasneje vedno bolj oblačno, 14 st. Celzija

Uporabljeno kolo: Garry Fischer, letnik 1999, nadgradnja v letu 2016 – Shimano Deore, 2×10, Schwalbe Sammy Slick

Lokacija ogleda: Železniška postaja Maribor – center – Gosposvetska cesta – Štuk – Koroški most – nakupovalni center Qlandija – RTV center – Radvanje – Pohorska kavarna

Ocenjevalec: Josip Rotar

OPOMBA: Ocenjevalec v okviru terenskega ogleda poda subjektivno oceno, ki je odvisna predvsem od trenutnih razmer na ocenjevani trasi.

 

Nekaj besed o trasi:

Za prvi spomladanski ogled stanja na terenu je bila izbrana relacija od glavne železniške postaje do Radvanja oz. Pohorske kavarne. Razlog za ta izbor je preprost, saj se na tej potezi nahaja kar nekaj odsekov, ki so zanimivi za redne kolesarje (po opravkih) in rekreacijske kolesarje. Še zlasti je zanimiva os med študentskim kampusom na Gosposvetski cesti in železniško postajo, saj na tej relaciji vsak dan redno potuje največ študentov.

Vendar tudi povezava od Gosposvetske preko Koroškega mostu do Borove vasi in naprej do Radvanja pomeni eno od pomembnejših prometnih povezav. Prav Pohorska kavarna pa se nahaja v centru Radvanja, naselju pod Pohorjem, ki znotraj Mestne občine Maribor tvori samostojno krajevno skupnost in je v največji meri tudi odvisna od pohorskega turizma.

Glavne ugotovitve:
Kolesarske steze pretežno neurejene a prevozne
Sneg se je pravkar stopil. Za njim so ostale razpoke v asfaltu in drobno kamenje. Še vedno so prisotni kupi odloženega snega. Tudi tam, kjer so speljani uvozi na kolesarske steze.
Pešci tudi na stezah
Predvsem v središču Maribora so pešci na prehodih malce pozabili na kolesarje. Neki skupini mladih študentov povem po angleško, da stojijo na površini za kolesarje. Nazaj mi odvrnejo po slovensko: “Vemo, oprostite.” Dve križišči nižje še ena gospa stoji na kolesarski stezi čez prehod. Spet prijazno prosim, da se umakne. Odvrne, da se je zmotila, ker se je navajena voziti s kolesom. Očitno neke vrste profesionalna deformacija.
Toplo vreme privabilo kolesarje
Lepo je spet bilo videti kolesarje, ki se pojavljajo v mestu. Prevladujejo družine z otroci. V glavnem jih opazim v središču mesta.
Avtomobilisti dokaj obzirni
Na celotni trasi nisem naletel na nobenega divjaka, ki bi mi dvignil pritisk. Tudi na tisti ravni cesti pri RTV centru, na srečo ni bilo nobenega incidenta. Vozniki avtomobilov so vožnjo prilagodili razmeram. Optimalno.
Parkiranje koles na cilju ni urejeno
Na končni točki terenskega ogleda v Radvanju se odpravim v priljubljeno Pohorsko kavarno. Tukaj bodo morali nekaj narediti tudi za kolesarje. Kamnito stojalo za kolesa je povsem neuporabno. Zato kolo priklenem na ograjo.


Občutek varnosti: 3 / 5

Prevoznost od A do B: 3 / 5

Udobnost: 3 / 5

Očiščene površine: 1 / 5

Parkiranje na cilju: 1 / 5

Skupna ocena: 2,2 / 5


Prvi terenski ogled je pokazal, da v Mariboru vsako leto na novo izumijo kolesarje, saj pred tem zaradi zime v glavnem razmišljajo o soljenju in pluženju cest za potrebe nemotenega pretoka motoriziranega prometa. Kolesarske steze, ki v Mariboru predstavljajo prevladujočo vrsto kolesarskih površin so v glavnem z belo črto pobarvani pločniki. Takšna ureditev je še posebej nepraktična na prehodih čez cesto, saj so kolesarske površine speljane preko prehodov za pešce. Konflikti med pešci in kolesarji so tako neizbežni. Še dodatno se potencirajo v času zimskih razmer, ko na te prehode odložijo sneg.  Slabša ocena gre tudi na račun parkiranja na cilju, česar enostavno ne moremo prezreti, saj smo vendar v letu 2018. Lokacija v središču Radvanja, najbolj turistične krajevne skupnosti v Mariboru si tega ne more privoščiti. Še en dokaz, da v naselju pod Pohorjem ne razmišljajo o kolesarjih, kot kakršnikoli ciljni skupini. Glavna prioriteta so še naprej čim bolj neposredno dostopna parkirna mesta za avtomobile.
Srednje dobro oceno so si prislužile kategorije občutek varnosti, udobje in prevoznost od A do B. Na celotni trasi so sicer prisotne določene kritične točke oz. odseki, ko se kot kolesar ne počutiš najbolj varno (npr.: Koroški most, Studenška ulica) vendar je motorni promet v glavnem dokaj normalen. Še najbolj moteči so semaforji na zahtevo, ki se brez pritiska tipke sploh ne preklopijo na zeleno. Predstavljam si voznike avtomobilov, ki morajo v križišču stopiti ven iz avta in pritisniti tipko za preklop semaforja. Ravno tako je prevoznost od A do B ocenjena s 3, saj je sprememb načinov vodenja enostavno preveč. Včasih se kak način vodenja celo podvaja na isti lokaciji, kar je za kolesarje samo zavajajoče in jih sili v prekrške.