Mariborska kolesarska mreža je s pomočjo prostovoljcev tudi v letu 2023 izvajala meritve delcev PM2,5. Kot že omenjeno zgoraj smo meritve izvajali
na določeni trasi ob mestnih vpadnicah ob različnih časih v dnevu, ko je promet zgoščen (prometne konice) in ko je prometa manj. Meritve smo izvedli med ponedeljkom 9. 10. in petkom 13. 10. 2023, in sicer 4 krat na dan. Prvo meritev smo izvedli ob 7.30, drugo ob 12.00, ko je debelina planetarnega mejnega sloja najvišja in bi v teoriji morale koncentracije delcev PM2,5 biti najnižje, tretjo ob 15.00 in zadnjo ob 18.00, ko se promet večinoma umiri. Rezultate analize meritev, ki sta jo opravili Anja Ilenič in Alenka Mauko Pranjić smo premierno predstavili na okrogli mizi z naslovom »Kakšen zrak dihamo (kolesarji) v Mariboru«.Gostje okrogle mize, ki jo je moderiral Josip Rotar, so bili:
- Anja Ilenič, zaposlena na Zavodu za gradbeništvo RS in raziskovalka na področju onesnaženosti zraka v urbanem okolju;
- Uroš Lešnik, strokovnjak za kakovost zunanjega zraka z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH);
- Irena Kozar, zaposlena v Skupni občinski upravi Maribor, Skupni službi varstva okolja;
- Cvetka Slana, zaposlena v Skupni občinski upravi Maribor, vodja Skupne službe varstva okolja.
Na okrogli mizi nam je Anja Ilenič najprej predstavila ključna izhodišča kakovosti zraka, metodologijo izvajanja meritev ter seveda ključne izsledke
opravljene analize meritev. Zvedeli smo, da smo kolesarji do štirikrat bolj ogroženi za vdihovanje trdnih delcev, kot ostali udeleženci v prometu. Meritve so zabeležile najvišje vrednosti v času jutranje prometne konice – med 7. in 8. uro. Največ prašnih delcev pa je bilo zaznati v križiščih. Povprečne vrednosti PM2,5 so se v petih dnevih gibale med 7,6 in 17,6 µg/m³ (mikrogramov na kubični meter zraka). Uroš Lešnik, strokovnjak za kakovost zunanjega zraka z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), je povedal, da se rezultati ujemajo z njihovimi rednimi meritvami. Na okrogli mizi je Irena Kozar izpostavila tudi problematiko zadnjih let, da se ljudje množično odklapljajo iz sistema javnih kurišč, kar ima lahko za posledico povečanje trdih delcev v zraku. Opozorila je tudi na nevarnost kurjenja odpadkov, ki se ga gospodinjstva poslužujejo tudi zaradi varčevanja z energenti. A Mariborčani smo lahko vseeno ponosni, saj smo v zadnjih desetih pripomogli k 50-odstotnem izboljšanju čistosti zraka. Gospa Kozar pripisuje to ukrepom kot so subvencije za zamenjavo peči, sanacije zgradb, prometnim ukrepom, kot je znižanje dovoljene hitrosti v mestu na 30 kilometrov na uro, sistemu Mbajk, širši uporabi električnih skirojev in koles. Cvetka Slana je izpostavila še druge aktivnosti, ki vplivajo na čiščenje zraka – ozelenjevanje, sajenje dreves in ohranjanje parkov, ki bodo v luči globalnega segrevanja dodatno pridobili na pomenu tudi v luči ohlajanja mestnega središča.
Na tem mestu se želimo še enkrat zahvaliti vsem, ki so nam pomagali izvajati meritve. Pomagali so nam: Anamarija Nađ, Andrej Rojc, Blaž Gamse, Lina Schmidl, Marko Simerl, Matej Drobnič, Peter Pintarič, Željko Milovanovič in Žiga Ozvaldič.
