Kdaj bodo stikala odstranjena?

Veliko tujcev se ob prihodu v Maribor najbolj čudi stikalom na semaforjih, ki so namenjeni pešcem in kolesarjem. Ta stikala delujejo tako, da pešec oz. kolesar ob pritisku “naroči” zeleno luč. V kolikor tega ne naredi, se mu zelena luč ne prižge. Kaj tako nesmiselnega je možno samo v državah, kjer je v prometni kulturi globoko zakoreninjena proavtomobilska logika, celo tako skrajno, da je sposobna pešce in kolesarje obravnavati kot drugorazredne udeležence v prometu. Če bi kaj podobnega obstajalo na semaforjih za voznike avtomobilov, bi se vsak spraševal, kaj je narobe s tistim, ki je to predlagal. Ker pa je takšen sistem zgolj na semaforjih za pešce in kolesarje, se to vsem zdi povsem normalno. Pa tako ne bi smelo biti! Zeleni signal na semaforjih za pešce in kolesarje bi se moral prižgati vedno, ne glede na to ali je kdo na gumb pritisnil, ali ni…in tudi ne glede na to ali kdo pred prehodom stoji ali ne. S tem bi se namreč v prometni kulturi naroda vzbujalo zavedanje, da so pešci in kolesarji sestavni del prometa ter ne zgolj nekakšna anomalija, ki vsake toliko prekine prometni tok in udobje vožnje z avtomobilom.

Na to temo je bilo že podanih več pobud in tudi pripomb, saj se redno dogaja da nekatera stikala sploh ne delujejo. Tako je na portalu Izboljšajmo Maribor bila objavljena naslednja pobuda:

Semaforji v križišču so za pešce in kolesarje nerodno nastavljeni. Gumb za pešce in kolesarje je potrebno pritisniti, da se zelena luč sploh prižge. Če zamudiš eno sekundo, pa moraš čakati celoten cikel, ki seveda traja predolgo. Ob pritisku na gumb se pričakuje, da se zelena luč za avtomobile skrajša tako, da lahko pešec gre relativno hitro čez cesto.

Odgovor na to pobudo oz. pripombo so podali v Nigradu d.d., ki je v Mariboru upravljavec semaforskega sistema.

V križiščih, ki jih obnavljamo v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, uvajamo, najavo preko tipke za pešce in kolesarje, saj je v primeru polno prometno odvisnega delovanja svetlobno signalnih naprav, delovanje prilagojeno vsem najavam in s tega vidika hitreje odzivno. Prav tako pod pogojem, če nam varovalni čas med konfliktnimi prometnimi tokovi, dopušča in s tem ne daljša ciklusa (se pravi, da je dovolj časa za zeleni interval pešcev in njihov varovalni čas), lahko pešci ali kolesarji prejmejo zeleno luč v istem ciklusu, čeprav so zamudili prvotno predvideni zeleni interval. V primeru, da je vzpostavljen zeleni val, koordinirano delovanje večjih zaporednih križišč, krajšanja faz ni.

Iz odgovora je razvidno, da pristojni upravljavec, ki za Mestno občino Maribor izvaja upravljanje semaforskega sistema ne vidi v tovrstnem sistemu ničesar spornega, še več: logika najavljanja pešcev in kolesarjev je iz vidika zmanjševanja prometnih zastojev odlična. Sami pešci in kolesarji pa so videni kot konfliktni prometni tokovi, ki stojijo v napoto prometu avtomobilov.

Tovrstno razmišljanje pa pride v nasprotje s samo filozofijo uradno sprejete prometne politike oz. dokumenta Celostne prometne strategije, ki jo je Mestna občina Maribor sprejela na seji mestnega sveta v letu 2015. S sistemom najavljanja preko tipk na semaforjih  se pešce in kolesarje v prometu še vedno obravnava kot drugorazredne prometne udeležence. Hkrati pa se daje potuho vsem, ki za svoje transport po mestu uporabljajo avtomobil.