Po uspešno izvedeni seriji dogodkov Klima moje soseske v letu 2021 smo na MKM izpeljali podoben projekt tudi v letu 2022. Ponovno smo ga pripeljali v 5 mestnih četrti, letos so bile to Koroška vrata, Ivan Cankar, Studenci, Radvanje in Center. 
- 22. 9. 2022 mestna četrt CENTER
- 4. 10. 2022 mestna četrt IVAN CANKAR
- 12. 10. 2022 mestna četrt KOROŠKA VRATA
- 21. 10. 2022 mestna četrt STUDENCI
- 22. 10. 2022 mestna četrt RADVANJE
Povezali smo se z lokalnimi deležniki ter si ogledali primere dobrih in slabih rešitev na področjih okolja, varnosti v prometu in drugih praks. Poseben poudarek smo namenili kakovosti zraka v posameznih mestnih četrtih in v tem kontekstu smiselnosti iskanja alternativ vožnji po glavnih mestnih vpadnicah pri aktivni poti v mesto (kolo, peš, električni skiro, itd.). Meritve zraka, natančneje prisotnost delcev PM 2,5, smo izvedli na ključnih prometnicah, po katerih poteka večina dnevnih migracij. Hkrati pa smo za primerjavo preverili kakovost zraka tudi na manj obremenjenih alternativnih trasah. Z ekipo prostovoljcev in drugih udeležencev smo izvedli meritve s prenosnimi senzorji, nameščenimi na kolesa. Senzorji merijo delce PM2,5, temperaturo in vlažnost. Tako smo o posameznih trasah dobili podatke, ki smo jih nato analizirali. Več o rezultatih meritev lahko preberete spodaj. Rezultate meritev smo predstavili na dogodkih v posameznih MČ, kjer smo izvedli še anketo Klima moje soseske 2022, s katero smo želeli izmeriti zadovoljstvo s kakovostjo bivalnega okolja in splošno klimo v posamezni soseski, več o rezultatih ankete spodaj.
Kaj sploh so PM2,5?
Izraz PM je angleška kratica za besedno zvezo particulate matter: PM2,5 so manjši, fini delci, ki imajo premer manjši od 2,5 mikrometra (μm), PM10 pa so delci, ki vključujejo poleg finih tudi grobe delce, s premerom med 2,5 in 10 mikrometra. Posodobljene smernice Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2021 za kakovost zraka pravijo, da letne povprečne koncentracije PM2,5 ne smejo preseči 5 µg/m3 (za PM10 15 µg/m3), medtem ko povprečna 24-urna izpostavljenost ne sme preseči 15 µg/m3 (za PM10 45 µg/m3) več kot 3 do 4 dni na leto.[1]
ARSO pojasnjuje, da delce delimo na primarne in sekundarne; primarne delce sproščajo v ozračje viri izpustov neposredno, sekundarni pa nastajajo v ozračju zaradi različnih kemijskih reakcij plinov. Glede na izvor so lahko bodisi naravnega ali antropogenega (človeškega) izvora. Med naravne vire štejemo vnos morske soli, naravne resuspenzije talnih delcev, saharskega in cvetnega prahu (slednji je spomladi in poleti krivec za marsikatero alergijo). Antropogeni viri pa obsegajo izpuste, povezane z izgorevanjem goriv v termoenergetskih objektih in industriji, ogrevanjem stanovanjskih in drugih stavb ter prometom. Na ARSO navajajo: ”V naseljih predstavljajo pomemben vir delcev predvsem izpusti iz prometa in individualnih kurišč ter resuspenzija s cestišč. Značilnost teh virov so nizke višine izpustov, ki so navadno nižje od 20 m, zato ti viri občutno prispevajo k ravnem onesnaženosti zunanjega zraka pri tleh”.[2]
In zakaj so delci PM2,5 problem?
Prav PM2,5 delci, ki so le eno izmed onesnaževal v zraku, imajo najbolj negativen vpliv na zdravje. Na NIJZ pojasnjujejo, da se delci, večji od 10 μm, zadržijo v zgornjih dihalnih poteh (nos in obnosne votline), manjši delci pa dosežejo tudi spodnje dihalne poti. Delci, manjši od 2,5 μm, prodrejo celo v pljučne mešičke, kar ima lahko resne zdravstvene posledice, sploh za ranljive in bolj izpostavljene skupine (otroci, starejši in ljudje s predhodnimi obolenji).[3]
Zakaj in kje smo izvajali meritve?
Ker so delci PM2,5 nevarni za zdravje ljudi in jih dobršen del proizvede cestni promet oz. njegove posledice, smo se odločili izvesti meritve teh delcev na ključnih prometnicah, kjer poteka največ dnevnih migracij v izbranih petih mestnih četrtih. Ob tem nas je zanimalo, ali bi bila izbira alternativne trase kolesarjenja po manj obremenjenih poteh za zdravje manj obremenjujoča. Tako smo v začetku septembra izvedli meritve v mestnih četrtih Center, Ivan Cankar, Koroška vrata, Radvanje in Studenci. Meritve smo izvajali s senzorji, ki nam jih je posodil Zavod za gradbeništvo Slovenije, EIT Urbana mobilnost RIS Hub Slovenija. Pritrdili smo jih na kolesa in meritve beležili s pomočjo aplikacije ter spletne platforme CanAirIO. Ta je projekt tako imenovane državljanske znanosti, pri kateri gre navadno za zbiranje in analizo podatkov s strani splošne javnosti, običajno v sodelovanju s strokovnjaki. Zaradi tega so tudi instrumenti (mobilni in statični senzorji), ki se uporabljajo za merjenje kakovosti zraka, enostavni za uporabo in cenovno dostopni.
In kaj pravijo meritve?
Meritve smo izvedli 5. in 6. septembra 2022 v popoldanskem času. Temperatura ozračja se je gibala med 24 in 17 stopinj Celzija. Vlažnost ozračja je bila 48 do 67 odstotna in je naraščala s padanjem temperature proti večeru. Rezultati so zadovoljivi, saj je večina meritev pokazala, da dihamo v Mariboru zrak, ki ni posebej obremenjen z delci PM2,5. Izmerjene vrednosti so redko presegale mejo 15 μg/m3., ki še ne povzroča tveganja za zdravje glede na smernice SZO.1 Od meritev posebej izstopajo meritve v MČ Koroška vrata, kjer so se vrednosti na določenih odsekih gibale na meji, med 15 in 18 μg/m3 z enim odstopanjem v vrednosti 27 μg/m3. Glede na objavljene raziskave obstaja povezava med nihanjem vlažnosti in porastu delcev PM2,5.[4] Temu lahko pripišemo tudi povišane vrednosti meritev v MČ Koroška vrata, izmerjene tako na prometnih vpadnicah (Gosposvetska cesta) kakor tudi na alternativnih trasah (ob Dravi). Prav alternativne trase ob reki Dravi (MČ Koroška vrata in MČ Center) so se presenetljivo izkazale za bolj obremenjene, kar pa lahko pripišemo že omenjeni povezavi PM2,5 z vlago in dejstvu, da je poleg tega podlaga obeh tras prašen makadam. Od bolj izpostavljenih prometnih vpadnic velja izpostaviti Šentiljsko cesto (posamezne izmerjene maksimalne vrednosti so bile 19, 25 in 30 μg/m3), kjer se kot kolesarji peljemo po vozišču skupaj z avtomobili. Verjetno dodatno vpliva na povišan delež delcev PM2,5 tudi neposredna bližina hitre ceste in železniških tirov ter umeščenost med dva hriba. Zelo blizu hitre ceste se nahajata tudi Meljska in Partizanska cesta, ki sta se prav tako izkazali za bolj obremenjeni, a vrednosti PM2,5 niso presegle 15 μg/m3.
Na tej povezavi si lahko prenesete vse izvedene meritve, pretvorjene v excel tabele.
In sklep
V celoti gledano bi rekli, da smo lahko s kvaliteto zraka v Mariboru zadovoljni. Na tem mestu moramo poudariti, da bi za natančnejšo in podrobnejšo analizo potrebovali več izvedenih meritev ob različnih časih v dnevu kakor tudi v letu. Tako smo si kot cilj za prihodnost zadali, da bomo tovrstne meritve še izvajali, sploh v zimskem času, ko je zrak še dodatno obremenjen z izpusti iz različnih kurilnih naprav.
Tudi letos smo v sklopu projekta Klima moje soseske 2022 izvedli anketo, s katero smo želeli izmeriti splošno klimo in zadovoljstvo prebivalcev s kakovostjo bivalnega okolja v posamezni soseski. Rdeča nit letošnjega projekta je bila kakovost zraka in veseli nas, da sta skoraj dve tretjini vprašanih odgovorili, da so zadovoljni oz. zelo zadovoljni s kakovostjo zraka v svoji mestni četrti. Dobra tretjina ljudi meni, da je kakovost zraka sprejemljiva in
sploh noben, da je slaba oz. zelo slaba. Po mnenju anketirancev imajo z 32 % največji vpliv na kakovost zraka izpusti individualnih kurišč v času ogrevalne sezone. Z le tremi odsotnimi točkami manj so na drugem mestu kot vzrok kakovosti zraka izpusti lokalnega prometa. Veseli nas, da je kar 22 % vprašanih za odločilni vpliv na kakovost zraka prepoznalo drevesa in ostalo rastlinje in s tem poslalo jasen signal, da bi si želeli v svojih soseskah več zelenja. Po mnenju anketirancev imata tranzitni promet in izpusti iz industrijskih obratov minimalen vpliv na kakovost zraka v njihovi mestni četrti. Zanimivo je, da je glede na rezultate ankete 13% ljudi odgovorilo, da kot način ogrevanja uporabljajo klasično peč na drva oz. premog, kar za večino vprašanih predstavlja glavni razlog za (predpostavljamo) slabšo kakovost zraka v času ogrevalne sezone. Tako nas ne preseneča, da je 15 odstotkov ljudi kot ključno spremembo, s katero lahko pripomorejo k zmanjšanju onesnaženosti zraka, izpostavilo menjavo načina ogrevanja (npr. IR paneli). Zanimiva korelacija se kaže tudi
med osebno uporabo avtomobila kot glavnega prevoznega sredstva (37%), izpusti lokalnega prometa kot glavnim razlogom za slabšo kakovost zraka v MČ in drugačno obliko mobilnosti (36%) kot ključno spremembo, s katero lahko pripomorejo k zmanjšanju onesnaženosti. Veseli nas, da je tako velik odstotek anketirancev kot dobrodošlo spremembo lastnih navad prepoznal prav mobilnost, kar pa lahko kritično povežemo s tem, da so anketo po večini rešili udeleženci na naših dogodkih, ki jim je problematika mobilnosti zelo blizu. Tako nas ne preseneča, da je kar dve tretjini anketirancev izpostavilo izboljšanje raznih oblik trajnostne mobilnosti (cenejši in bolje organiziran JPP, širitev MBajka, kolesarjenje in umirjanje prometa) kot rešitev, ki bi jo priporočili lokalni skupnosti za izboljšanje trenutnega stanja. Poleg mobilnosti 
pri zaželenih spremembah prednjačijo ukrepi, povezani z ogrevanjem (od promocije brezogljičnih načinov ogrevanja, do uveljavljanja predpisov o izpustih za individualna kurišča ter enostavnega sankcioniranja posameznikov, ki kurijo smeti).
Poleg kakovosti zraka smo želeli z anketo tudi začutiti splošno klimo v soseski. Ljudje še vedno zelo cenijo, kako je njihova soseska zasnovana in da imajo vso ključno infrastrukturo v bližini. Seveda nekateri bolj cenijo mir in zelenje, ki jim je na voljo, spet drugim je všeč priročnost in bližina centra mesta. Pri vprašanju perečih problemov soseske je ponovno videti, da je večini anketirancev tematika mobilnosti zelo blizu. Tako je skoraj polovica anketirancev izpostavila željo po boljši prometni ureditvi, vse od ureditve parkirnih površin, umirjanja in utišanja prometa (divjanje), izboljšanja infrastrukture za pešce, do pogostejših povezav JPP. Presenetljivo se je kot pereč problem izkazal tudi hrup, tako hrup prometa, sosedov, kakor hrup, ki ga povzročajo ljudje z druženjem na javnih površinah predvsem ponoči. Za pereč problem se je izkazala tudi sortirnica smeti na Špelini ulici na Teznu (čeprav tokrat nismo gostovali v tej MČ).
Če povzamemo, se zavedamo, da rezultati ankete odražajo predvsem poglede udeležencev naših dogodkov in niso reprezentativni za celotno populacijo. A ne glede na to verjamemo, da v Mariboru dihamo kakovosten zrak, a imamo še veliko prostora za izboljšanje. Največ lahko naredimo z ustreznimi ukrepi in spodbujanjem trajnostne mobilnosti, ter seveda ozaveščanjem in sofinanciranjem okolju prijaznih načinov ogrevanja.
KDAJ: Četrtek 22. septembra 2022 ob 15.00 uri
KJE: Grajski trg, Maribor
Center, ki smo jih izvedli pred kratkim. Prav tako smo v sklopu projekta Zavrtimo krog slavnostno predali kolesa v souporabo Zvezi prijateljem mladine Maribor in OŠ Toneta Čufarja. Mestna arboristka Tanja Grmovšek nas je popeljala po mestu in predstavila ogromno zanimivih dejstev in zgodb o zgodovini mestnih rastlin. Dogodek je imel tudi kulturno noto, saj sta nas v ritme rock`n`rolla zazibala dvojec Joe & Stacy.
KDAJ: Torek, 4. oktobra 2022 ob 15.00 uri
KJE: Mala tržnica, Dominkuševa ulica, MČ Ivan Cankar, Maribor
Dogodek Klima moje soseske smo v mestni četrti Ivan Cankar izvedli v sodelovanju z Zeleno japko v sklopu Festivala jabolk pri/na Mali tržnici. Na
stojnici MKM smo izvajali manjša popravila koles in nudili nasvete kako vzdrževati kolo. Predstavili smo rezultate meritev kvalitete zraka za mestno četrt Ivan Cankar, ki smo jih izvedli s prenosnimi senzorji PM 2.5 v začetku septembra. Tudi obiskovalci so potrdili rezultate naših meritev, da je Šentiljska cesta zelo obremenjena v njihovi soseski. Rezultate meritev si lahko pogledate na sliki desno. Veseli nas, da so obiskovalci z veseljem izpolnjevali anketo Klima moje soseske in upamo, da jih bodo tudi na prihodnjih dogodkih. V sklopu projekta Zavrtimo krog smo izvedli slavnostno predajo dveh koles, nadvdušeni kolesarski stanovanjski skupnosti na Lešnikovi. Dogodek je v sklopu Festivala jabolk potekal v zelo sporščenem vzdušju, pekli so se kostanji, pil se je mošt, z živo glasbo pa sta nas razvajala Alien in Vesna. Utrinke iz dogodka si lahko pogledate v galeriji spodaj.
KDAJ: Sreda, 12. oktobra 2022 ob 16.00 uri
KJE: Nogometno igrišče pri študentskih domovih pri ŠTUK-u, MČ Koroška vrata, Maribor
S projektom Klima moje soseske 2022 smo v sredo, 12. 10. 2022, gostovali v mestni četrti Koroška vrata, natančneje na nogometnem igrišču ob
študentskih domovih pri ŠTUK-u. Dogodek je potekal v sodelovanju z organizacijo Zdrava Zabava in Študentskimi domovi Univerze v Mariboru. Kot na preteklih dogodkih Klima moje soseske 2022 smo predstavili rezultate meritev kvalitete zraka, ki smo jih s prenosnimi senzorji PM 2.5 izvedli v začetku septembra. Rezultate meritev si lahko ogledate na sliki desno. V mestni četrti Koroška vrata smo meritve izvajali od Umetnostne galerije Maribor (UGM) do Fontane oz. parkirišča nasproti nje. Ena trasa je tekla po Strossmayerjevi ulici in nato po Gosposvetski, ki sta obe prometno močno obremenjeni cesti. Kot alternativo smo izbrali pot od UGM po Lentu, ob Dravi do Koblarjevega zaliva ter nato do Fontane. Ne glede na to, da gre za prometno manj obremenjena pot, ki poteka v naravi, bistvenih razlik v obremenjenosti z delci PM 2.5 ni bilo. To lahko pripišemo dejstvu, da je kolesarska steza po Gosposvetski cesti večino časa zelo oddaljena od cestišča.
Ponudili smo tudi manjša popravila koles in nasvete o vzdrževanju lastnega kolesa. Glede na to, da smo bili v študentskem naselju, bi pričakovali, da bo brezplačni servis izkoristilo večje število študentov_k, pa na žalost temu ni bilo tako. So pa udeleženci_ke pridno izpolnjevali ankete klima moje soseske.
Osrednji del dogodka je tokrat potekal v športnem duhu, saj smo spoznavali Bike polo, trenutno najbolj odštekan šport v Mariboru. Bike polo Maribor je
vsem zainteresiranim predstavil ta zanimiv, a hkrati tudi zelo zahteven šport. Ob opazovanju izkušenih igralcev (na tem dogodku na žalost ni bilo nobene igralke bike pola!) Bike pola Maribor, ki so z “malet-om” (palica za polo) in žogico, ki se je držala palice kot na nevidni niti vijugali s kolesom po igrišču, smo gledalci res imeli občutek, da je to enostavna igra oz. šport. Njegovo težavnostt pa so na lastni koži občutili tisti, ki so se v njem preizkusili prvič. Zelo zahtevno je koordinirati vožnjo kolesa z eno roko in obvladovanje žogice s palico v drugi roki, ob tem pa še ustrezno pokrivanje oz. odkrivanje v prostoru. Težavam navkljub so vsi, ki so se v igri preizkusili prvič, dejali da je igra zelo zabavna, zanimiva in dinamična.
Za kulturni program na tokratnem dogodku se lahko zahvalimo DJ šoli Alphawave. Z nami sta bili dve mladi DJ-ki, ki se jima zahvaljujemo za odlično glasbeno podlago, s katero sta dogodek še polepšali.
Za vse, ki ste tokratni dogodek zamudili_e in bi se vseeno radi preizkusili_e v igri Bike pola, vas lahko obvestimo, da ima Bike polo Maribor treninge vsako sredo ob 17.00 uri na košarkarskem igrišču pri Parku. Več informacij o bike polu si lahko preberete tukaj, v stik z Bike polo Maribor pa lahko stopite tukaj. Upamo, da smo za igro Bike pola navdušili nov rod mariborskih igralcev_k.
Utrinke iz dogodka si lahko ogledate v galeriji spodaj.
Dogodek v mestni četrti Koroška vrata so partnersko podprli Študentski domovi Maribor – Univerza v Mariboru.
KDAJ: Sobota, 22. oktobra 2022 ob 10.00 uri
KJE: Ploščad pred spodnjo postajo vzepnjače, Pohorska ulica, MČ Radvanje
V sklopu projekta Klima moje soseske 2022 smo v soboto, 22. 10. 2022, gostovali v mestni četrti Radvanje. Zbirno mesto dogodka je bila stojnica
MKM na ploščadi pred spodnjo postajo vzpenjače. Tam smo predstavili rezultate meritev kvalitete zraka za mestno četrt Radvanje, ki smo jih izvedli s prenosnimi senzorji PM 2.5 v začetku septembra. Rezultate meritev si lahko ogledate na sliki desno. V mestni četrti Radvanje smo meritve izvajali od Supernove (Qlandia) do kavarne Promenada na Lackovi ulici. Za prometno bolj obremenjeno pot smo meritve izvedli po obvoznici, mimo Borove vasi do krožišča in nato po Lackovi do Promenade. Za alternativno pot smo izbrali Studenško ulico, kjer poteka bistveno manj prometa. Bistvenih razlik v obremenjenosti z delci PM 2.5 ni bilo, le na enam mestu pri Borovi vasi so vrednosti malenkost narasle.
Dogodek smo nadaljevali na Pohorju, kamor smo se odpravili z vzepenjačo. Drug del dogodka bi morala voditi Andreja Senegačnik iz Zavoda republike Slovenije za varstvo narave, a je žal bila primorana sodelovanje zaradi bolezni odpovedati. Tako smo skupaj z udeleženci_kami sami izvedli sprehod in si ogledali_e novo urbano opremo Pohorja ter igrala, ki s svojo edukativno, izkustveno in doživljajsko noto bogatijo prostor od Habakuka do Cerkve sv. Bolfenka. Dogodek smo uspeli zaključiti še pravi čas, preden se je začelo deževje. Spodaj si lahko ogledate še nekaj utrinkov z dogodka.
KDAJ: Petek, 21. oktobra 2022 ob 16.00 uri
KJE: Pri lokomotivi pred Prometno šolo Maribor, Preradovičeva ulica, MČ Studenci, Maribor
V sklopu projekta Klima moje soseske 2022 smo v petek, 21. 10. 2022, gostovali v mestni četrti Studenci. Dogodek je potekal v sodelovanju z Društvom arhitektov Maribor, predsednik društva Andrej Šmid nam je predstavil Studence z urbanističnega vidika. Naučili smo se, da so s cesto in železnico razdeljeni v štiri kvadrante, ki se med sabo razlikujejo. Od višjih stavb, ki se nahajajo samo v okolici prometne šole, do starejših primerov vrstnih hiš iz šestdesetih in sedemdesetih let, pa vse do enostanovanjskih sosesk in ostanka industrijske cone ob železnici, kjer bi pogoji za bivanje sicer bili slabši. Šmid je izpostavil, da so Studenci takoj za Centrom prostor, ki se bo naslednji najbolj razvijal, zaradi njegove ugodne lege in prometne prekrvavljenosti. Debata se je razvila tudi o gudronskih jamah (gudron je neuporaben ostanek, ki nastane pri procesu kisle rafinacije rabljenih olj), ki so velika nevarnost za vodne vire, ki se nahajajo v Mariboru. Janez Šauperl, predsednik svet MČ Studenci, je izpostavil, da se s to problematiko mesto premalo ukvarja, razen tega točnih lokacij teh jam kmalu ne bomo več poznali, saj je vse manj starejših, ki so te informacije imeli. Šmid je izpostavil tudi, da je na Studencih v planu tudi tako imenovani jasen mestni rob, rob strnjene poselitve. Ta naj bi potekal ob obvoznici, ki je trenutno v gradnji.
Na dogodku smo seveda tudi predstavili rezultate meritev kvalitete zraka za mestno četrt Studenci, ki smo jih izvedli s prenosnimi senzorji PM 2.5 v
začetku septembra. Rezultate meritev si lahko ogledate na sliki desno. V mestni četrti Studenci smo meritve izvajali od krožišča pri Poljanah do krožišča pri Hotelu Bau. Za prometno bolj obremenjeno pot smo meritve izvedli po Erjavčevi ulici. Za alternativno pot smo izbrali Šarhovo ulico, kjer poteka bistveno manj prometa. Bistvenih razlik v obremenjenosti z delci PM 2.5 ni bilo, saj sta bili obe poti v mejah, ki ob dolgoročni izpostavljensoti nimajo vpliva na naše zdravje.
Zaključimo lahko, da so Studenci četrt prihodnosti, saj se bo po izčrpanju investicijskega potenciala Centra prav ta del mesta najhitreje razvijal. Na vprašnje, ali bi svetoval mladi družini nakup stanovanja na Studencih, je Šmid brez oklevanja pritrdil. Spodaj si lahko ogledate še nekaj utrinkov z dogodka.
Kot smo že omenili, bomo tudi pri izvedbi tokratne različice projekta k sodelovanju povabili vso zainteresirano javnost, s posebnim poudarkom na vključevanju prostovoljk_cev.
In kaj lahko pričakuješ kot prostovoljka_ec na Mariborski kolesarski mreži?
- Sklepanje novih poznanstev in sproščeno druženje z drugimi kolesarskimi navdušenkami_ci,
- pomoč pri izvajanju dogodkov v posameznih mestnih četrtih,
- teoretično in praktično pridobivanje znanja pod mentorstvom izkušenega kolesarskega mehanika na dogodkih v mestnih četrtih,
- medsebojno izmenjavo izkušenj in znanj,
- potrdilo o opravljenem prostovoljstvu.
Si…
- … oseba, ki so ji blizu teme kolesarjenja, okolja in zdravja?
- … oseba, ki bi rada aktivno sodelovala pri dogodkih promocije kolesarstva in trajnostne mobilnosti?
- … oseba, ki živi v eni izmed naštetih mestnih četrti in bi rada rešila kak skupnostni problem?
- … oseba, ki je vešča priprave, izvedbe in osnovne analize krajših raziskovalnih nalog?
- … oseba, ki ima v malem prstu programe za oblikovanje in ki mora svojo kreativnost izražati nenehno?
- … oseba, ki jo imajo drugi za guruja socialnih medijev?
- … oseba, ki je blizu delo v skupini, ki uživa v spoznavanju novih ljudi in pridobivanju novih znanj?
Če se najdeš v čem od zgoraj naštetega, potem se prijavi!
Kako se prijaviš?
Tvojo prijavo pričakujemo na e-mail mkm.kolesarji@gmail.com. V primeru vprašanj nas lahko pokličeš na telefonsko številko 040 556 459 ali nam pišeš na zgornji e-mail naslov.
Projekt Klima moje soseske 2022 sofinancirajo Mestna občina Maribor, Eit Urban Mobility Ris Hub Slovenia in Mariborska kolesarska mreža.
