Kolesarjenje je najbolj popularno med študenti Fakultete za naravoslovje in matematiko, najmanj pa med študenti Pravne fakultete. Podatki ankete, ki se je izvajala v sklopu projekta ŠtudBike kažejo, da izmed 382 anketiranih študentov kar dve tretjini anketiranih v zadnjem letu v Mariboru ni nikoli kolesarilo. Med najpomembnejše dejavnike varnosti se uvrščajo urejeni in varni prehodi čez vozišče.
Anketa se je izvajala v maju in juniju 2018, ciljno populacijo so sestavljali študenti in študentke fakultet Univerze v Mariboru, ki so locirane v centru Maribora ali njegovi neposredni bližini.
Vzorec zajema 382 udeležencev, od tega 67,2 % žensk in 32,8 % moških. Povprečna starost udeležencev je 22 let. Vzorec predstavlja 16 % študentov iz Filozofke fakultete, 6,8 % študentov Ekonomsko poslovne fakultete, 12,6 % študentov Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, 8,9 % študentov Pedagoške fakultete, 7,9 % študentov Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, 3,1 % študnentov iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, 10,8 % študentov iz Fakultete za zdravstvene vede, 9,7 % študentov iz Medicinske fakultete, 5 % študentov iz Fakultete za naravoslovje in matematiko, 9,7 % študentov iz Fakultete za strojništvo in 9,4 % študentov Pravne fakultete.
Izmed 382 anketiranih se je izkazalo, da 63,6 % anketiranih (oziroma 243 študentov in študentk) v zadnjem letu ni nikoli kolesarilo v Mariboru. Četrtina je takšnih, ki so vsaj nekajkrat v letu ali skoraj vsak mesec kolesarili. Med tistimi, ki so bili v preteklem letu na kolesu skoraj vsak dan ali vsak dan pa je 10,7 % oziroma 41 anketiranih.
Med dejavniki, ki posameznika motivirajo, da se odloči za kolesarjenje, ni bistvenih razlik med kolesarji in nekolesarji. Kot najpomembnejše dejavnike oboji navajajo dojemanje kolesarjenja kot sredstvo užitka, prav tako pa se zavedajo, da s tem skrbijo za zdravo telo. Pri slednjem je pomembno poudariti, da je skrb za zdravje kot dejavnik motivacije bila pogosteje izražena pri nekolesarjih kot kolesarjih. Med bolj pomembnimi dejavniki sta tudi fleksibilnost časa odhoda ter dojemanje kolesa kot najhitrejše možnosti mobilnost. Obe postavki sta višje vrednoteni pri kolesarjih kakor nekolesarjih. Najmanj pomemben dejavnik motivacije je sistem izposoje koles oziroma t.i. bike-sharing. Vendarle pa je prisotnost oziroma obstoj takšnega sistema logično bolj pomemben nekolesarjem.
Kar se tiče osebnega občutka varnosti glede na tip infrastrukture ponovno ni bilo posebnih razlik v dojemanju pri kolesarjih in nekolesarjih. Oboji kot najpomembnejše vrednotijo urejene in varne prehode čez vozišče. Najmanj pomembno jim je (a še vedno pomembno) ali poteka kolesarska površina na cesti. Nekolesarji so v odnosu do kolesarjev kot manj pomembno ocenili zgolj postavko o kolesarski površini na pločniku (ter varnih prehodih čez vozišče), vendar je razlika minimalna.
Preverjali smo tudi osebne ovire, ki vplivajo na odločitev o kolesarjenju. Podobno kot prej tudi tu ni prišlo do velikih odstopanj v zaznavanju ovir med kolesarji in nekolesarji. Tako pri kolesarjih kot tudi nekolesarjih je najpomembnejša ovira v kolikor pride do neugodnih vremenskih razmer. Pomanjkanje spretnosti za vožnjo s kolesom po drugi strani predstavlja najmanjšo oviro. Dejstvo, da posameznik nima kolesa je vsekakor ovira, ki jo logično najpogosteje izražajo nekolesarji. Med pogosteje izražene ovire lahko umestimo tudi strah pred krajo, prenašanje težkih vrečk in drugih tovorov, oddaljenost, pomanjkanje varnih površin ter strah pred motornimi vozili.
Preverjali smo tudi različna stališča v odnosu do kolesarjenja. Anketiranci so izražali pozitivna stališča predvsem v odnosu do okolja – v veliki meri so se strinjali s tem, da kolesarjenje pripomore k zmanjševanju onesnaževanja zraka. Prav tako dojemajo Maribor kot mesto, kjer ljudje pogosto kolesarijo ter da je kolesarjenje kul. Najmanj so se strinjali s trditvami, da kolesarji nimajo denarja (zato bi naj kolesarili), da je kolesarjenje razumljeno kot nenavadna dejavnost v Mariboru ter da posameznikov prevoz izraža družbeni status.
Udeleženci so prav tako ocenjevali kolesarsko infrastrukturo na 10-stopenjski lestvici (najnižje vrednosti so pomenile slabšo infrastrukturo, najvišje vrednosti pa dobro infrastrukturo). Povprečna ocena kolesarske infrastrukture je 5,85. Prav tako nas je zanimala seznanjenost z Mariborsko kolesarsko mrežo (MKM). Izkazalo se je, da 80,4 % (n = 307) sploh ne pozna Mariborske kolesarke mreže. Tistih, ki so za MKM že slišali ali so dobro seznanjeni z njenim delovanjem pa je manj kot 20 % (n = 74).
Podatki kažejo, da najmanj pogosto kolesarijo študenti Pravne fakultete (91, 7 % jih ni nikoli v zadnjem letu kolesarilo), sledijo pa jim študenti Pedagoške fakultete (76, 45% jih ni nikoli v zadnjem letu kolesarilo), študenti Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (75 % študentov jih ni nikoli v zadnjem letu kolesarilo) ter študenti Fakultete za zdravstvene vede (70,7 % jih ni v zadnjem letu nikoli kolesarilo). Najpogosteje kolesarijo študentke in študenti Fakultete za naravoslovje in matematiko (36,8 % jih je kolesarilo skoraj vsak dan ali vsak dan), študenti in študentke Fakultete za gradbeništvo, promet in arhitekturo (20 % jih je kolesarilo skoraj vsak dan ali vsak dan) ter študenti in študentke Fakultete za strojništvo (18, 9 %). Med tistimi, ki so kolesarili vsaj nekajkrat mesečno pa so najbolje izkazali študenti Filozofske fakultete (četrtina), študenti Medicinske fakultete (24,3 %) ter študenti Fakultete za elektrotehniko, računalništvo ter informatiko (22, 9 %). V pogostosti kolesarjenja znotraj fakultet obstajajo statistično pomembne razlike (C = 0,40, p < 0,01).
ŠTUDBIKE je interdisciplinarni študentski inovativni projekt, ki se ukvarja s problematiko kolesarjenja (kolesarske kulture in infrastrukture) v Mariboru. Zastavlja vprašanja, kako zagotoviti varnost kolesarjem, kako urediti privlačen urbani prostor za kolesarjenje ter predvsem, kako popularizirati kolesarjenje med študenti v Mariboru. Glavni cilj projekta je spodbuditi mlade k reševanju kolesarske problematike ter poiskati rešitve za izboljšanje obstoječega stanja.
