Ob zaključku projekta Štud-Bike v katerem je Mariborska kolesarska mreža sodelovala kot partner pri projektu Univerze v Mariboru, podajamo nekaj povzetkov.
Projekt je obravnaval temo kolesarjenja med študentsko populacijo v Mariboru. Izhodiščni problem je predstavljal zaznan nizki delež mladih kolesarjev, ki bi ga lahko na eni strani tolmačili z ne/ustrezno prometno kolesarsko infrastrukturo (manko kolesarskih stez, stojal, signalizacije,…), na drugi strani pa s slabo razvito kolesarsko kulturo v povezavi s številnimi drugimi dejavniki kot so npr. ne/ustrezna informacijska podpora za kolesarje, ponudba na trgu – npr. izposoja koles, ipd. V okviru projekta smo tako želeli ugotoviti kaj dejansko botruje slabi zastopanosti mladih na kolesih v univerzitetnem mestu Maribor (s cca. 14.000 študenti). Mesto Maribor je namreč leta 2015 sprejelo načrt trajnostne mobilnosti ter se zavezalo k trajnostnemu urejanju prostora in prometa. Kljub opaznemu porastu deleža kolesarjev v mestu Maribor v preteklih letih, je še vedno opazno, da mladi, ki bi potencialno morali prvi sesti za kolo, pogosto iz različnih razlogov tega ne napravijo ter kolesa ne uporabljajo kot primarno prevozno sredstvo na relaciji dom – fakulteta – ob študijske dejavnosti. V tem oziru smo želeli raziskati navade študentov udeležencev v prometu ter motive za uporabo koles oz. za ne-uporabo koles, še posebej zato ker tovrstna celovita obravnava kolesarske problematike med študenti v Mariboru pred tem ni bila nikoli izvedena. V okviru projekta smo zato tesno sodelovali s predstavniki partnerja Mariborske kolesarske mreže, ki ima kot pomembna lokalna neprofitna organizacija dolgoletne izkušnje in širok uvid v kolesarsko problematiko.
V okviru projekta je bila izdelana temeljita eksplorativna študija kolesarjenja med študenti v Mariboru (vzorec je zajel 382 udeležencev, od tega 67,2 % žensk in 32,8 % moških. Povprečna starost udeležencev je 22 let. Vzorec predstavlja 16 % študentov iz Filozofske fakultete, 6,8 % študentov Ekonomsko poslovne fakultete, 12,6 % študentov Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, 8,9 % študentov Pedagoške fakultete, 7,9 % študentov Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, 3,1 % študentov iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, 10,8 % študentov iz Fakultete za zdravstvene vede, 9,7 % študentov iz Medicinske fakultete, 5 % študentov iz Fakultete za naravoslovje in matematiko, 9,7 % študentov iz Fakultete za strojništvo in 9,4 % študentov Pravne fakultete). Izmed 382 anketiranih se je izkazalo, da 63,6 % anketiranih v zadnjem letu ni nikoli kolesarilo v Mariboru. Četrtina je takšnih, ki so vsaj nekajkrat v letu ali skoraj vsak mesec kolesarili. Med tistimi, ki so bili v preteklem letu na kolesu skoraj vsak dan ali vsak dan pa je 10,7 % oziroma 41 anketiranih. Merili smo tudi motivacijo za kolesarjenje (užitek, zdravje, prijatelji,..), občutek varnosti glede na tipe infrastrukture (stojala, kolesarske poti,..), razlike v percipiranih ovirah za kolesarjenje (pomanjkanje časa, prestrme poti,..), vrednostna stališča povezana s kolesarjenjem (kot npr. kolesarji nimajo denarja, kolesarjenje je kul,..). Nadalje je bila izdelana temeljita analiza kolesarske infrastrukture zlasti v območju študentskih domov, fakultet ter centra mesta Maribor. Za vzpostavljanje učinkovitejše komunikacijske podpore je bila oblikovana tudi enostavna spletna platforma, kjer bodo objavljeni tudi podrobnejši rezultati raziskav. Končna ugotovitev projekta je, da je infrastruktura ocenjena kot manj problematični vidik, največji razlog za nekolesarjenje je pomanjkanje motivacije med študenti, pri čemer vidimo izjemen potencial za izboljšave.
V skladu z načrtom / prijavo smo v sklopu projekta izvedli aktivnosti ter tudi dodatne aktivnosti, ki so se pokazale za nujne / koristne tekom izvedbe projekta. V nadaljevanju so v posameznih pomembnejših sklopih prikazane aktivnosti na projektu s kratkimi opisi:
- Redni tedenski delovni sestanki vseh sodelujočih na projektu (pregled izvedenih aktivnosti na projektu, načrt / plan za prihodnji teden, sprotne evalvacije ipd.), lokacija – FGPA;
- Anketiranje študentov (priprava anketnih vprašalnikov, tisk, izvedba anketiranja, obdelava in analiza rezultatov ipd.), lokacija – FGPA, kabineti, vse Fakultete UM v Mariboru
- Inventarizacija obstoječih kolesarskih površin (pregled cestnih odsekov in križišč v Mariboru z vidika ustreznosti kolesarske infrastrukture, zbiranje in obdelava podatkov, poročilo), lokacija – cestni odseki v Mariboru, kabineti FGPA;
- Inventarizacija obstoječih parkirišč za kolesa (pred Fakultetami UM in na drugih lokacijah v Mariboru, zbiranje in obdelava podatkov, poročilo), lokacija – parkirišča pred Fakultetami UM ter na drugih lokacijah v Mariboru, kabineti FGPA;
- Štetje kolesarjev (priprava na štetje, izvedba štetja na ključnih 8 lokacijah v Mariboru, obdelava podatkov, poročilo), lokacija – posamezne lokacije v Mariboru, kabineti FGPA;
- Spletna platforma Stud-Bike (zasnova, izvedba, popravljanje, dopolnjevanje in zagon spletne platforme z namenom informiranja študentov o možnosti uporabe koles tekom študija v Mariboru), lokacija – kabineti FERI, FGPA
- Sestanek na MOM (sestanek s predstavitvijo projekta, ugotavljanje potenciala za spremembe na področju kolesarske infrastrukture v Mariboru, seznanitev z načrtom MOM na tem področju ipd.), lokacija – MOM;
- Kolesarska parada (aktivna udeležba pri pripravi, organizaciji in izvedbi kolesarske parade v Mariboru), lokacija – Glavni trg z okolico, Maribor;
- Predstavitve in sestanki na MKM (predstavitve, delavnice in sestanki na sedežu partnerja – MKM), lokacija – MKM Maribor;
- Fotodokumentacija, video zapisi (spremljanje izvajanja posameznih aktivnosti ter beleženje – foto, video), lokacija – FGPA, lokacije v mestu Maribor.
Glavni doprinos v prvi vrsti predstavljajo zbrani podatki o stanju infrastrukture, še posebej pa številu kolesarjev in njihovih navadah, motivih,…, ki izhajajo iz opravljenih raziskav in s katerimi lahko kot kolesarska mreža v prihodnje koristno operiramo. Prav tako vidimo doprinos pri skupni pripravi dogodka kolesarske parade, kjer so študenti dobili izkušnjo aktivnega družbenega udejstvovanja s konkretnim opozarjanjem na probleme kolesarjev v mestu Maribor. Nenazadnje je bilo delo z motiviranimi študenti v univerzitetnem okolju zelo spodbudno in je nakazalo možnost sodelovanja pri vsebinsko sorodnih projektih tudi v prihodnje.
Za potrebe promocije je bila v prvi vrsti vzpostavljena spletna stran – https://www.stud-bike.si/
Izvedena je bila tudi tiskovna konferenca (30.5.2018), z nekaj objavljenimi prispevki.
Prispevek v dnevniku Večer: https://www.vecer.com/v-petek-opozorilna-voznja-kolesarjev-po-starem-mostu-6483391
Novica o poteku projekta na spletni strani FGPA: https://www.fgpa.um.si/obvestila/Strani/Obvestilo.aspx?oID=6149
Novica o zagonu projekta na spletni strani MKM: https://ibikemaribor.com/zagon-projekta-stud-bike/
Intervju z mentorjem iz MKM Josipom Rotarjem o kolesarski paradi “Critical Mass” in o projektu Štud-Bike: http://gt22.si/kriticna-masa-maribor/
V okviru projekta so sodelovali naslednji študentje in študentke:
| Vanna Boroša | -učinkovita raba informacijskih virov, samostojno raziskovanje (razumevanje kolesarske problematike skozi študij literature in primerov na spletu)
– sposobnost učinkovitega ustnega in pisnega komuniciranja (pisanje novic, delovanje v skupini, poročanje o napredovanju dela) – razumevanje prostorskih in prometnih problemov v lokalnem okolju (inventarizacija obstoječih parkirišč za kolesa, štetje kolesarskega prometa) |
| Jure Kukovič | -učinkovita raba informacijskih virov, samostojno raziskovanje (razumevanje kolesarske problematike skozi študij literature in primerov na spletu)
– analitično in raziskovalno delo (Inventarizacija obstoječih kolesarskih površin, štetje kolesarskega prometa) – timsko delo (organizacija dela, sodelovanje v skupini, poročanje o napredovanju dela) |
| Žana Grad | -učinkovita raba informacijskih virov (razumevanje kolesarske problematike skozi raziskovanje dobrih praks na spletu)
– dokumentiranje, analitično delo (pomoč pri inventarizacija obstoječih kolesarskih površin, štetje kolesarskega prometa) – timsko delo (sodelovanje v skupini, poročanje o napredovanju dela)
|
| Anđelo Marunica | -učinkovita raba informacijskih virov, samostojno raziskovanje (razumevanje kolesarske problematike skozi študij literature in primerov na spletu)
– sposobnost učinkovitega ustnega in pisnega komuniciranja (pisanje novic, delovanje v skupini, poročanje o napredovanju dela) – razumevanje prostorskih in prometnih problemov v lokalnem okolju (inventarizacija obstoječih parkirišč za kolesa, štetje kolesarskega prometa) |
| Monika Lamot | – metodološki pristop k anketiranju študentov (priprava anketnega vprašalnika, izvedba anketiranja, analiza in evalvacija anketnih odgovorov)
– sposobnost učinkovitega ustnega in pisnega komuniciranja (pisanje dopisov na članice, organizacija anketiranja, opis rezultatov ankete) – timsko delo (organizacija dela, sodelovanje v skupini, poročanje o napredovanju dela) |
| Lucija Dežan | – metodološki pristop k anketiranju študentov (priprava anketnega vprašalnika, izvedba anketiranja, analiza in evalvacija anketnih odgovorov)
– sposobnost učinkovitega ustnega in pisnega komuniciranja (pisanje dopisov na članice, organizacija anketiranja, opis rezultatov ankete) – timsko delo (organizacija dela, sodelovanje v skupini, poročanje o napredovanju dela) |
| Neža Španovič | – dokumentiranja prostorskih fenomenov (arhiv, ipd)
– znanje analitičnih metod in tehnik na področju urbanizma (kartografske podloge za spletno stran) – oblikovanje (oblikovanje logotipov za majice) – timsko delo (organizacija dela, sodelovanje v skupini, poročanje o napredovanju dela) |
| Valentina Sovič | – dokumentiranja prostorskih fenomenov (arhiv ipd)
– znanje analitičnih metod in tehnik na področju urbanizma (kartografske podloge za spletno stran) – oblikovanje (oblikovanje logotipov za majice) – timsko delo (organizacija dela, sodelovanje v skupini, poročanje o napredovanju dela) |
| Rok Urbanc | – znanje računalniških orodij in aplikacij za oblikovanje spletne strani, znanje o informacijskih strukturah (strukturiranje in programiranje spletne platforme, vnašanje vsebin, testiranje delovanja spletne platforme)
– timsko delo (organizacija dela, sodelovanje v skupini, poročanje o napredovanju dela) |
| Tomaž Jandrok | – znanje računalniških orodij in aplikacij za oblikovanje spletne strani, znanje o informacijskih strukturah (strukturiranje in programiranje spletne platforme, vnašanje vsebin, testiranje delovanja spletne platforme)
– timsko delo (organizacija dela, sodelovanje v skupini, poročanje o napredovanju dela) |
Pedagoški mentorji: dr. Kaja Pogačar, dr. Marko Renčelj, FGPA – UM
Mentor iz negospodarske organizacije: Josip Rotar, MKM
